Stoštiriletnica Ema Šilar

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / / 21:02

V Domu starejših občanov (DSO) Preddvor je v petek stanovalka Ema Šilar praznovala 104. rojstni dan. Rodila se je 1. aprila 1918 v Bohinjski Bistrici, nato pa se je kot najstnica z družino preselila v Kranj. Po poroki je živela v Zgornjih Bitnjah, kjer je ostala vse do odhoda v dom.

Ker je Ema Šilar občanka Kranja, se je poleg preddvorskega župana Roka Robleka simpatičnega praznovanja udeležil tudi kranjski župan Matjaž Rakovec. Prišli so njeni domači: hči Magda Bukovšek s soprogom Jožetom ter sin Janez Šilar s soprogo Marino. Oglasila se je tudi prostovoljka Zinka Papež, ki slavljenko obiskuje kot individualna družabnica ter ji med drugim včasih tudi kaj na glas prebere. Častitljivi starosti so nazdravili tudi s pesmijo in napitnico, za kar so poskrbeli člani Folklorne skupine Sava Kranj. Šilarjevi sta poleg nove direktorice DSO Preddvor Lidije Kos voščila še oba župana in ji zaželela vse dobro.

Nasmejana in čila 104-letnica se je rodila 1. aprila leta 1918 v Bohinjski Bistrici, kjer je tudi preživela otroštvo. Njen oče je bil zaposlen na železnici in zaradi njegove službe se je leta 1933 družina preselila v Kranj, kjer je Šilarjeva kasneje spoznala tudi svojega moža. Ta je bil velik ljubitelj motorjev. Ko so drugi kupovali »fičke«, je on kupil motorno kolo, s katerim sta se pogosto vozila naokrog, izvemo. Poročila sta se takoj po drugi svetovni vojni in se preselila v Zgornje Bitnje, kjer je slavljenka živela do odhoda v dom. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hči in sin.

Šilarjeva je bila zaposlena v nekdanji tekstilni tovarni Intex v Kranju. Po odhodu v pokoj je skrbela tudi za podružnično cerkev v Zg. Bitnjah, kjer je pospravljala in skrbela za okrasitev ob sobotnih mašah. V veselje ji je bilo vezenje, pletenje, kvačkanje, pa tudi sešila je kaj. Bila je tudi varuška svojim vnukom. Po moževi smrti leta 2005 je živela v svojem stanovanju – do svojega 99. leta, ko po zlomu kolka ni več mogla skrbeti zase.

V DSO Preddvor je sedaj že pet let. Pravijo, da se gospa Ema že od samega začetka bivanja pri njih redno in z veseljem vključuje v domske aktivnosti. »Na določene se z invalidskim vozičkom odpelje kar sama.« Povedo pa še, da kljub naglušnosti še vedno sodeluje tudi v domskem Žoga bendu, rada pa se udeleži tudi molitvene ure, svete maše, raznih prireditev in prostočasnih aktivnosti.