Vojna v Siriji, deset let

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 28. marec 2021 / 08:35

V začetku pomladi leta 2011 je arabska pomlad zajela tudi Sirijo, začela se je z vsedržavnimi protesti proti predsedniku Bašarju al Asadu. Ta je proteste nasilno zatrl, konflikt pa je postopoma prerasel v državljansko vojno …

Manjka šest milijonov

Sirska državljanska vojna je najhujša od vseh v novejšem času, hujša od jugoslovanske. Številke so več kot zgovorne. Pred vojno je imela Sirija 23 milijonov ljudi, danes samo še 17 milijonov. »Desetletje spopadov je v Siriji sprožilo demografske spremembe, ki jih svet ni videl že nekaj desetletij. Danes v Siriji po oceni Svetovne banke biva okoli 17 milijonov ljudi, izmed katerih je bila najmanj tretjina oz. 6,6 milijona notranje razseljenih … Več kot 1,5 milijona ljudi živi s trajnimi vojnimi poškodbami, vključno s 86.000 ljudmi, ki so izgubili okončine, kaže poročilo Unicefa iz leta 2018. Unicef pri tem poudarja, da gre za uradno zabeležene primere, resnična številka je verjetno še veliko višja. Velika večina populacije, kar 13,1 milijona ljudi, potrebuje humanitarno pomoč, navaja agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR). Današnja sirska populacija je za okoli četrtino manjša od predvojne. Po letu 2011 je domovino zapustilo najmanj 5,6 milijona beguncev. Velika večina jih je pobegnila v sosednje države ? 3,6 milijona v Turčijo, skoraj milijon v Libanon ter po nekaj sto tisoč v Jordanijo, Irak in Egipt. Številni so se zatekli tudi v Evropo, sirska vojna je močno vplivala na t. i. begunsko krizo leta 2015. Največ sirskih beguncev v Evropi, skoraj 600.000, je pobegnilo v Nemčijo (po podatkih UNHCR iz leta 2019). Dobrih 120.000 sirskih beguncev je odšlo na Švedsko, 78.000 na Madžarsko, 61.000 v Grčijo, 56.000 v Avstrijo, 40.000 na Nizozemsko, 24.000 v Belgijo po dobrih 20.000 pa v Francijo, Bolgarijo in na Dansko …« / Kakšno je razmerje udeleženih strani po desetih letih vojne? »Današnja Sirija je de facto razdeljena na več delov. Vladne sile s podporo Rusije, Irana in libanonskega gibanja Hezbolah nadzorujejo okoli dve tretjini ozemlja države v velikosti devetih Slovenij. Turčija in njim lojalni opozicijski uporniki nadzirajo pas ozemlja na severu ob sirsko-turški meji, od koder so pregnali Kurde. Sirske demokratične sile (SDF), zavezništvo kurdskih in arabskih borcev, nadzirajo večji del ozemlja na severovzhodu in vzhodu Sirije, poznan pod imenom Rožava, z uradnim imenom 'avtonomna administracija severne in vzhodne Sirije'. Severozahodno pokrajino Idlib nadzoruje salafistična džihadistična milica Hajat Tahrir al Šam.« / V sirsko vojno so bile vojaško neposredno vpletene tri tuje sile: Rusija, ZDA in Turčija. Turčija je posredovala hkrati proti sirskim Kurdom in proti Asadovim silam in v pomoč sirski opoziciji. ZDA so do poraza Islamske države (IS) podpirale Kurde, nato so se umaknile. Zmagovalka sirske vojne je Rusija. »Rusija je z letalskimi napadi pomagala Al Asadu pri ponovnem vzponu na oblast. Najprej pri obračunavanju z Islamsko državo – denimo pri (dvakratnem) osvajanju Palmire, nato pa tudi pri premagovanju drugih nasprotnikov iz nekdanje opozicije in sunitskih milic. Ruska podpora je bila ključna za Al Asadovo ponovno osvojitev dveh tretjin ozemlja nekdanje Sirije. Združeni narodi Rusijo in sirske vladne sile bremenijo številnih vojnih zločinov, denimo napadov na civiliste in bolnišnice. Na jugu države v pokrajini Daraa, rojstnem kraju protestov, so uspeli doseči politično pomiritev in predajo upornikov – ki so edini tudi ohranjali zahteve iz časa protestov in niso sledili nauku salafizma. Rusija se je uveljavila tudi kot glavni mediator v pogovorih in sklepanju premirij s Turčijo in ZDA. Septembra lani je zunanji minister Sergej Lavrov na obisku v Damasku obljubil široko trgovinsko in gospodarsko sodelovanje v prihodnosti, s katerimi se bo Sirija lahko zoperstavila ameriškim sankcijam.« (Vir: Jaša Rajšek, MMC RTV SLO)

Trajne posledice vojne

»Ko si zamišljamo škodo vojne, si predstavljamo uničene zgradbe, prestreljene fasade, begunce. V zadnjih desetih letih je Sirija postala sinonim za vse to. Ko pa orožje potihne in se zgradbe popravijo, ostane trajna škoda vojne, ki je le redko ozdravljena, saj ni vidna – duševne brazgotine v glavah ljudi, ki so doživeli brutalne spopade.« Tako na trajne posledice vojne opozarja raziskovalec Charles Lawley, sodelavec britanskega podpornega programa Syria Relief.

Ženske kot poraženke

»Zelo se bojim, da sem ena še zadnjih izobraženih žensk v moji državi … Priča sem novi generaciji, ki nima nobenega dostopa do izobrazbe, do gospodarskih priložnosti, do zakona ali do spolnega zdravja.« Tako je brezperspektivnost položaja žensk v Siriji komentirala Maria Al Abdeh, direktorica organizacije Women Now For Development (Ženske za razvoj), ki podpira ženske centre v Siriji.