Hitrih receptov za prometno varnost ni

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. junij 2011 / 06:00

"Recepta za hitro in poceni izboljšanje prometne varnosti ni. To bi bilo sicer mogoče narediti z močno povečanim policijskim in siceršnjim nadzorom, vendar bi bila to le kratkoročna rešitev," pravi Ljubo Zajc, direktor novoustanovljene Agencije za varnost prometa.

V Sloveniji smo pred nedavnim dobili Agencijo za varnost prometa, ki ima nalogo spremljati in analizirati prometno varnost, predlagati ukrepe in opravljati tudi preventivno dejavnost. Vlada je na mesto direktorja imenovala Ljuba Zajca, ki si je izkušnje na področju prometne varnosti začel nabirati že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je začel delati kot policist, njegova kariera pa se je nadaljevala na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani, kjer je bil predavatelj, asistent in raziskovalec. Pred dobrimi desetimi leti je na Ministrstvu za notranje zadeve prevzel vodenje sektorja prometne policije, preden pa se je zavihtel na direktorski stolček nove agencije, je na Ministrstvu za promet vodil Direktorat za promet. Vsekakor pa je Ljubo Zajc, ki z družino živi v Šenčurju, eden največjih strokovnjakov za prometno varnost.

Varnost na slovenskih cestah se je v zadnjih mesecih precej poslabšala, kje so

vzroki za takšno stanje in kako ukrepati?

»Od leta 2008 do januarja letos smo beležili konstanten padec prometnih nesreč, števila mrtvih ter hudo in lažje telesno poškodovanih. To pomeni, da nam je v treh letih uspelo več kot prepoloviti število mrtvih in hudo poškodovanih. Ko smo lansko jesen delali prognoze za nadaljnjih deset let, smo ugotovili, da bi z obstoječimi finančnimi, kadrovskimi in tehničnimi viri za prometno varnost konec leta 2021 imeli 70 smrtnih žrtev samo med motoristi, kolesarji in pešci, naša napoved pa je bila toliko umrlih med vsemi udeleženci v prometu. Ko smo delali prognozo samo za letos, smo predvideli, da bi se nadaljnje zmanjševanje števila smrtnih žrtev lahko ustavilo oziroma bi se lahko celo nekoliko povečalo. Recepta za hitro in poceni izboljšanje prometne varnosti ni, sicer bi bilo to mogoče narediti z močno povečanim policijskim in siceršnjim nadzorom, vendar bi bila to le kratkoročna rešitev.«

Sami ste si dolgo časa prizadevali za ustanovitev Agencije za varnost prometa, kakšno je njeno temeljno poslanstvo?

»Strokovnih razlogov za ustanovitev agencije je bilo veliko. Eden izmed ključnih je bil, da so bile naloge povezane z varnostjo cestnega prometa razporejene na različna ministrstva. Na prometnem ministrstvu so skrbeli za nacionalni program varnosti v cestnem prometu, za strategijo dela, za homologacijo vozil, na notranjem ministrstvu za tehnične preglede vozil, za avtošole, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil pri direkciji za promet in tako naprej. Želeli smo, da se ves kadrovski in materialno finančni potencial, predvsem pa znanje in izkušnje združijo pod eno streho. In agencija je bila ustanovljena z namenom, da se vsi ti potenciali uporabijo bolj racionalno. Na agenciji so zaposleni samo tisti ljudje, ki so že zdaj delali na področju prometne varnosti.«

Kakšna je praksa s podobnimi agencijami ali drugimi organi v ostalih evropskih državah?

»Vsi sodobni trendi organiziranosti varnosti cestnega prometa gredo v smeri ustanavljanja in združevanja služb v okviru agencij, ne samo za varnost cestnega prometa, ampak tudi železniškega in pomorskega oziroma vodnega prometa. Edina izjema je letalski promet, ki je zelo specifičen. Tako se je na primer pred dvema letoma v podobno agencijo preoblikovala švedska organizacija za ceste, pred tem so to naredili na Nizozemskem, ki je druga prometno najvarnejša država.«

Česa se boste torej najprej lotili, kdaj bodo vidni konkretni rezultati?

»Ministrstvu za promet smo že poslali osnutek novega nacionalnega programa prometne varnosti od 2012 do leta 2021 in naj bi šel kmalu v vladno proceduro. Ob vsakem od novih prometnih zakonov želimo skupaj s prometnim ministrstvom ustanoviti tako imenovane prometno varnostne forume, kjer bomo združevali strokovno in laično javnost in tako tudi s pomočjo javnosti oblikovali predloge sprememb in popravkov. Med prioritetami je v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve tudi vzpostavitev sistema merjenja povprečne hitrosti na avtocestah in hitrih cestah in vzpostavitev sistema statičnih radarjev na državnih cestah. Poleg tega smo odprli tudi popolnoma novo poglavje na področju varnosti cestnega prometa, to je povezovanje z varstvom pri delu. Z Ministrstvom za delo in Združenjem inženirjev za varstvo pri delu bomo poskušali organizirati skupne prometno varnostne akcije, ker je tudi delodajalcem v interesu, da so njihovi zaposleni na cestah varni, da ne prihaja do poškodb, uveljavljanja zavarovalnin in tako naprej.«

Kaj bodo predvidene novosti glede pridobivanja vozniških dovoljenj?

»Za začetek nam je uspelo izpitne pole za kolesarske izpite končno spraviti na spletne strani, tudi teoretični del državnega kolesarskega tekmovanja je že na spletu. Naslednje, kar želimo, je, da bi se rešili papirnatih testov teorije na vozniških izpitih za motorna vozila, tudi to želimo pripraviti za splet, kjer bi kandidati lahko svoje teoretično znanje preverili preko kombinacije večjega števila vprašanj. Prizadevali si bomo, da bi tudi v avtošolah posodobili program usposabljanja voznikov in najprej si želimo vpeljati tudi tako imenovano ekološko vožnjo, vsaj njene osnovne elemente. Ekološka vožnja namreč pomeni tudi varno vožnjo in obratno. Prepričan sem, da bomo tudi pri tem naredili določen napredek.«

So globe za prometne prekrške pri nas dovolj visoke ali previsoke, ali boste predlagali, naj se višina veže na dohodke posameznika?

»Želja marsikaterega prometno varnostnega strokovnjaka je, da bi se globe prepolovile in bi odpravili polovične kazni, prepričan sem, da bi bile globe še vedno dovolj visoke. Podpiram tudi idejo, da bi bila višina glob vezana na finančno materialno stanje posameznega kršitelja. Pri vseh zadevah, ki jih v zvezi s prometnimi prekrški obravnava sodišče, se to že upošteva, takšno prakso pa bi bilo treba uveljaviti tudi pri globah, ki jih izrekajo prometni policisti in komunalni redarji. So pa glede tega še vedno pravne ovire, slišati je tudi mnenje, da tega ne dovoljuje ustava.«

Kakšni vozniki smo Slovenci, zgolj nestrpni in nekulturni ali primerljivi z drugimi?

»Ko sem se pred leti v Avstriji postavil ob cesto in opazoval, koliko ljudi tam uporablja varnostne pasove, sem ugotovil, da jih je približno toliko kot pri nas, mimo mene sta se peljala tudi policista, ki nista bila pripeta. Ko pogledam, koliko naši motoristi spoštujejo prometna pravila, se postavim ob italijansko cesto in opazujem, koliko tamkajšnji motoristi upoštevajo prometne predpise, in ugotovim, da kakšne prav velike razlike ni, tako kot tam skoraj vsi prehitevajo vozila pred semaforjem, jih tudi pri nas. Rekel bi, da slovenski vozniki niso agresivni, večinoma ne kršijo pravil zavestno, smo torej nekako primerljivi s sosedi. Če se primerjamo z na primer Nizozemci ali Švedi, pa smo zelo daleč, tam zanemarljiv delež voznikov ne upošteva omejitev hitrosti.«