David Hendry je prek knjige Osapski navihanec po dolgih desetletjih na novo odkril domovino svoje matere Teodore Ussai. To pomlad je obiskal družino sestrične Marije in ostale sorodnike na Gorenjskem. (Foto: Gorazd Kavčič)

Obiskal domovino svoje matere

Pred 65 leti napisana knjiga o Sloveniji, posvečena Francetu Bevku, je bila šele lani jeseni prevedena v slovenščino. Za avtorjevega sina Davida Hendryja je bila to spodbuda za srečanje s slovenskimi sorodniki.

»Gotovo je, da je Teodora v času njunega skupnega življenja veliko vplivala na Hendryjev izbor snovi in ga seznanjala s poglavitnimi značilnostmi slovenske kulture ter dogajanji na Primorskem … Povsem verjetno je ob njeni pomoči prevedel Cankarjevo črtico Muhe in se osebno seznanil s Francetom Bevkom ter marsikaterim slovenskim Čedermacem,« je v predgovoru h knjigi napisal prevajalec Rajko Slokar, sicer nekdanji ravnatelj knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici.

Ljubno - Škotski pisatelj James Findlay Hendry je leta 1945 napisal knjigo z naslovom The Black Bird of Ospo in jo posvetil slovenskemu pisatelju Francetu Bevku. 65 let je minilo, preden je bila knjiga novel in črtic, ki govori o življenju Slovencev in njihovem boju proti fašizmu med dvema svetovnima vojnama, končno prevedena tudi v slovenščino. Prav prevod je bil tisti impulz, ki je to pomlad v Slovenijo pripeljal avtorjevega sina Davida Hendryja. Obiskal je sorodnike v Ljubnem, v kraju, ki ga opisuje tudi očetova knjiga.

Leta 1938 rojeni David Hendry je namreč sin Škota in Slovenke, Teodore Ušaj iz Gorice. Njegova oče in mama sta se spoznala na Dunaju leta 1932; on je bil študent dunajske diplomatske akademije, ona, takrat že ameriška državljanka, je zaradi svojega bogatega znanja tujih jezikov delala na ameriškem veleposlaništvu na Dunaju. Postala je njegova muza. Leta 1936 sta se poročila v Glasgowu, leto dni kasneje se jima je rodil sin David.

»Svoje matere se pravzaprav ne spomnim, umrla je leta 1941 v enem od številnih medvojnih bombnih napadov na London, kjer je živela z mojim očetom. Jaz sem bil takrat pri starih starših v Glasgowu, star le tri leta in pol. Leta 1939 sem sicer s staršema obiskal Gorico, potem pa s svojimi slovenskimi sorodniki nisem imel več osebnih stikov, dokler me ni pred časom poklical očetov založnik in njegov dober prijatelj, ki mi je povedal, da v Sloveniji pripravljajo prevod očetove knjige,« je na deževno majsko popoldne pripovedoval v dnevni sobi svoje sestrične Marije Ussai v Ljubnem.

»Vse se je zgodilo tako hitro,« zgodbo nadaljuje Ussaijeva, hči Teodorinega brata Feliksa. »Tisti časi okoli vojne so bili nenavadni, sploh če jih gledamo z današnjimi očmi. Družina Ussai je iz rodne Gorice bežala pred fašizmom – starša sta se odpravila v Kanado, z njima tudi dva otroka, Ida in Robert, kmalu še Teodora, ki se je zaposlila na italijanskem konzulatu, od koder je šla nato študirat na Dunaj. Moj oče in še eden od bratov sta bila poslana k družinam na Gorenjsko, na Posavec, in ta del rodbine je za vedno ostal tu. Mojega očeta je vzela k sebi družina iz Ljubnega, nekaj časa je na Gorenjskem živela tudi teta Teodora. O svojem življenju je pripovedovala možu Jamesu, ki je naše kraje nato v knjigi opisal v črtici z naslovom Marija Ljubenska.«

 

James Hendry je bil jezikoslovec, študiral je ruščino in francoščino, in dolgoletni diplomat. »Posebej ruščino je imel rad, zato je bil tudi poslan na britansko ambasado na Dunaj, kjer je živel do leta 1952, jaz pa sem bil ta čas v glavnem pri svojih starih starših na Škotskem. Vem, da je imel oče dobre odnose s stricem Feliksom, družino pa je skupaj držala teta Ida, ki je živela na Primorskem. Tudi jaz sem imel nekako ves čas stik z jezikom svoje matere: ko je oče služboval v Avstriji, sem kratek čas hodil v šolo v Celovcu. A ko je leta 1990 umrla teta Ida, sam pa sem vmes 18 let živel v Kaliforniji, sem popolnoma izgubil stik z mamino družino.«

Dokler ga ni poklical Rajko Slokar, upokojeni ravnatelj novogoriške knjižnice Franceta Bevka, ki se je odločil, da bo prevedel očetovo knjigo. »Ko sem z ženo prihajal sem, pravzaprav nisem dobro vedel, v kaj se podajam, a po dneh, ki sem jih preživel v Sloveniji, vem, da bom še prišel.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / nedelja, 26. december 2010 / 07:00

Na Sv. Jakobu predsednik in ministri Demosove vlade

Medvode - Tako kot vsako leto bo tudi letos na dan samostojnosti potekala slovesnost na Sv. Jakobu nad Medvodami. Ob 18. uri bo sveta maša za domovino. Somaševanje bo vodil ljubl...

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 28. avgust 2008 / 07:00

Ferjan v. d. dekana FOV

Kranj - Za vršilca dolžnosti dekana Fakultete za organizacijske vede, ki spada k Univerzi v Mariboru, je bil na skupni predlog rednih profesorjev FOV imenovan prof. dr. Marko...

Prosti čas / četrtek, 28. avgust 2008 / 07:00

Helena se je vrnila iz Avstralije

Včeraj je v večernih urah na Brniku pristala Helena Blagne Zaman, ki se je po mesecu in pol vrnila s turneje po Avstraliji. V Sydneyju je imela kar štiri nastope, vsakič pa se ji...

Zanimivosti / četrtek, 28. avgust 2008 / 07:00

Prikaz starih obrti in običajev

V Turističnem društvu Tuhinjska dolina so pripravili tridnevno etnološko prireditev z naslovom Bilo je nekoč.

Zanimivosti / četrtek, 28. avgust 2008 / 07:00

Predstavili novo pot

V sklopu Kovaškega vikenda v Železnikih so predstavili Fužinarsko-kovaško pot, ki razširja vedenje o znamenitih Železnikarjih.

Prosti čas / četrtek, 28. avgust 2008 / 07:00

Sanje pod Jenkovo lipo se iztekajo

Jutri lahko zaplešete v ritmu swinga z Nejcem Zupanom, v soboto pa bo nastopila Eva Moškon s svojo novo zasedbo E.V.A. in tako zaključila devetdnevni festival Sanje pod Krvavcem.