Pogled na Mali Draški vrh s Kačjega roba / Foto: Jelena Justin

Redko obiskan vrh

Veliki Selišnik (1956 m n. m.) – Ko se snežne razmere stabilizirajo, ko ne grozijo več plazovi, so vrhovi nad Pokljuko množično obiskani. Vrhovi so zanimivi tako za »pešake« kot tudi za turne smučarje. In kljub obljudenemu izhodišču lahko najdemo mir in tišino.

Pokljuka je odlično izhodišče za ture v visokogorje. V teh dneh so vrhovi odeti še v več kot dvometrsko snežno odejo in vzpon zahteva popolno zimsko opremo, kar pomeni dereze in cepin. Nikakor ne derezice oz. verige. To imejte v mislih, ko se opravljate v visokogorje.

Na današnji turi bomo obiskali Veliki Selišnik, ki je v kopnih razmerah lahko dostopen vrh, na katerega sicer ne pelje markirana pot. Le vedeti je treba, kje je treba zaviti z markirane poti. Pozimi je vzpon morda lažji, ker običajno sledimo smučini, ki so jo potegnili turni smučarji. V tem primeru seveda ne hodimo po smučini, ampak zraven.

Izhodišče vzpona je Rudno polje. Po zasneženi makadamski cesti se sprehodimo po spodnjega dela smučišča (ki ne deluje) in se začnemo vzpenjati po njegovem levem robu. Po prvem delu vzpona pot zavije levo in se bolj strmo začne dvigovati po zgornjem delu smučišča. Na vrhu smučišča pozimi poteka pot kar po grabnu navzgor, malce drugače kot poleti, ko začne zavijati desno.

Ko dosežemo planino pod Plesiščem, na razcepu nadaljujemo desno proti Kačjemu robu, pot naravnost gre proti Viševniku. Pot proti Kačjemu robu se zmerno dviguje skozi rušje. Niti nimamo občutka pridobivanja višine, a ta se kar nabira. Kmalu smo na severni strani Viševnika. Spuščamo se v dolinico pod Viševnikom. Poleti bi bil pred nami travnat, a kraški svet, s številnimi škrapljami, na koncu katerega zagledamo Mali Draški vrh, vzhodno od njega je vrh brez imena, še bolj vzhodno je Veliki Selišnik, za njim pa se skriva Debeli vrh. Zimska podoba je skoraj pravljična, saj je trenutno še vse zalito s snegom. Spustimo se v kotanjo pod Viševnikom, ki jo obhodimo po desni strani. Smučine, ob katerih hodimo, se razcepijo: leva gre proti Srenjskemu prevalu, mi pa sledimo smučini v desno. Naj na tem mestu poudarim, da nikoli pozimi ne obiskujemo tistih vrhov, na katerih nismo stali poleti. Zakaj? Zato, ker pogosto zimske poti potekajo drugače kot poletne in predvsem je zimska podoba gora bistveno drugačna od poletne. Če se pozimi spusti še megla, je orientacija zelo zahtevna, da ne rečem skoraj nemogoča. Veliki Selišnik je vrh, ki ga vidimo na svoji desni strani in ki se mu počasi približujemo. Pravzaprav hodimo po svetu, ki je poleti poraščen z rušjem. Poletna pot poteka povsem drugje.

Ko se začnemo po prečni poti vzpenjati proti Velikemu Selišniku, je pot najbolj zahtevna. Prečka je izpostavljena in zdrs ne bi bil prijeten. Pozimi je kakšna tovrstna prečka lahko tudi nevarna zaradi možnosti plazu oz. zdrsa snega, če so temperature bolj visoke.

Na vrhu Velikega Selišnika je eden lepših križev v naših gorah, teme gore pa postreže s čudovitim razgledom: pred seboj zagledamo Viševnik, kamor se običajno vijejo trume ljudi, na dosegu roke je Mali Draški vrh, ki je pozimi zelo zahtevna tura, vidimo Triglav s Planiko in Kredarico pa Rjavino, Luknjo Pečjo in Dimniki, na severni strani pa se razprostira greben od Debelega vrha, Mrežc, Lipanskega vrha do Debele peči. Če je vreme optimalno, vidimo tudi Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Z vrha sestopimo po poti vzpona.

Če bi bili turni smučarji, bi se na Veliki Selišnik lahko povzpeli tudi mimo Malega Selišnika, a ta orientacija je malce zahtevnejša, predvsem pa je zahtevnejši vzpon za nekoga, ki gre peš. Skratka, ne pozabite na zimsko opremo in srečno!

Nadmorska višina: 1956 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sreda, 17. marec 2010 / 07:00

Na Bled na tajske zavitke

Že nekaj časa vam ni več treba na Tajsko, da bi okušali njihovo hrano. Zapeljete se v blejsko restavracijo Rikli in naročite tajske spomladanske zvitke. Ne bodo vas nič čudno pogledali, kvečjemu bodo...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 20. avgust 2017 / 17:15

Jernej Legat, tržaško-koprski škof iz Naklega

V Naklem na Gorenjskem se je 16. avgusta 1808 rodil tržaško-koprski škof Jernej Legat. Ker je bila njegova mati polsestra goriškega nadškofa Jožefa Balanta, je bil nadškofov nečak in je razumljiva...

Razvedrilo / nedelja, 20. avgust 2017 / 17:09

To sem jaz

Dvorišče kranjskega gradu Khislstein je konec tedna gostilo koncert To sem jaz - v besedi, glasbi in sliki, na katerem se je vse troje prepletalo. Zapela je operna pevka Mojca Benedik ob s...

Slovenija / nedelja, 20. avgust 2017 / 17:07

»Vižarji« na Svetem mestu

Sveto mesto / Heiligenstadt je eden od krajev v dvojezičnem delu Koroške, južno od Drave. Kraj z Marijino cerkvijo, prvič omenjen že leta 1571, zvon iz leta 1518 pa opominja, da je bila tod cerkev...

GG Plus / nedelja, 20. avgust 2017 / 16:58

Brez elektrike

Sergeja je doma v enem od tistih prečudovitih kotičkov, za katerega pravimo, da so videti kot v raju. Razgled, ki se nudi očem, sega daleč, celo tja do Triglava in Kamniških Alp. Žal pa vsakodnevne...

Kronika / nedelja, 20. avgust 2017 / 16:57

Vinjen kolesar padel po cesti

Kranj – Tudi ta teden so gorenjski policisti obravnavali več prometnih nesreč, v katere so bili udeleženi ranljivejši udeleženci, torej motoristi, kolesarji in pešci. V Škofji Loki je kolesar med v...