Jernej Legat, tržaško-koprski škof iz Naklega

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (112)

V Naklem na Gorenjskem se je 16. avgusta 1808 rodil tržaško-koprski škof Jernej Legat. Ker je bila njegova mati polsestra goriškega nadškofa Jožefa Balanta, je bil nadškofov nečak in je razumljiva njegova povezava z goriškim nadškofom oziroma s tem, da je pretežni del njegovega dela in življenja povezan z Gorico, Trstom in Koprom. Jernejev oče je bil sicer cerkovnik in organist, ki je učil mladino čitanja in pisanja.

Jernej Legat je po gimnaziji v Ljubljani študiral bogoslovje v Gorici. Spomladi 1831 je šel na Dunaj v Avguštinej (cesarsko-kraljevski inštitut sv. Avguština za izobraževanje duhovnikov) na Dunaju in bil jeseni 1833 promoviran za doktorja bogoslovja. Ko se je vrnil v Gorico, je postal dvorni kaplan pri nadškofu, svojem stricu. Istočasno je supliral (nadomeščal) dogmatiko na centralnem bogoslovnem učilišču. Po smrti strica nadškofa je leta 1834 sprejel službo notarja in kanclerja pri tržaškem škofu Ravnikarju. Leta 1838 je poslal župnik v mestni župniji sv. Marije Velike (S. Maria Maggiore). Cesar Ferdinand Avstrijski ga je 7. oktobra 1846 imenoval za tržaško-koprskega škofa. Imenovanje je 21. decembra 1846 potrdil papež Pij IX. Škof Legat je nato vodil škofijo kar 28 let. Bil je zelo delaven, odločen in neutrudljiv. Prizadeval si je za katoliško prisotnost v mestni družbi in življenju.

V njegovem času so bile zgrajene ali dograjene številne cerkve. Med njimi je bila tudi kapucinska cerkev na Montuzzi, ki jo je škof posvetil v letu 1870. V tej cerkvi so ga pokopali, potem ko ga je v noči z 8. na 9. februar 1875 v Trstu zadela kap. V njej so mu postavili tudi doprsni kip. Leta 1882 so mu postavili doprsni kip, delo kiparja Zajca, tudi v župnijski cerkvi v Naklem.

Kot škof je povečal število župnij. Leta 1849 je odprl semenišče za bogoslovce četrtoletnike svoje škofije, ki je predvsem zaradi pičlega števila gojencev po njegovi smrti prenehalo delovati. Ustanovil je sirotišnico, poklical v Trst kapucine, pospeševal ljudsko šolstvo ter v Trstu in v vseh cerkvah, razen v župniji Marije Velike v starem mestu, uvedel tudi slovenske pridige. Skrbel za povezanost med slovensko in hrvaško duhovščino. Veliko je pridigal in izdajal pastirska pisma. Pri srcu so mu bila razna verska združenja in družbe. Pospeševal je ljudsko šolstvo. V letih 1869–1870 se je udeleževal vatikanskega koncila. Z drugimi avstrijskimi škofi je bil povezan s koncilsko manjšino. Bil pa je tudi član Istrskega sabora v Poreču.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 14. 8. 1805 rodil okulist Ludvik Bernard Grbec. Leta 1832 je diplomiral na Medicinski fakulteti na Dunaju in po specializaciji postal prvi šolani slovenski okulist.

V Sibiu v Romuniji je za kugo umrl cerkveni dostojanstvenik, evangeličanski škof Pavel Wiener, ki se je rodil okoli leta 1495 v Kranju. Bil je privrženec Lutrove reformacijske smeri in Trubarjev sodelavec.

V Mengšu se je 18. 8. 1703 rodil slovenski matematik in astronom misijonar Avguštin Hallerstein. Kot mandarin na kitajskem dvoru je izvedel enega prvih popisov Kitajcev.

V Kamniku se je 19. 8. 1880 rodil pravnik in zgodovinar Janko Polec. Po razpadu Avstro-Ogrske je bil jugoslovanski član likvidacijske komisije.