Prava »vižarja« na Svetem mestu

»Vižarji« na Svetem mestu

Sveto mesto / Heiligenstadt je eden od krajev v dvojezičnem delu Koroške, južno od Drave. Kraj z Marijino cerkvijo, prvič omenjen že leta 1571, zvon iz leta 1518 pa opominja, da je bila tod cerkev že prej, leži dobra dva kilometra od Žvabeka / Schwabegga pri Suhi / Neuhausu. V ta podjunski kraj sem se namenil zaradi tradicionalnega srečanja »vižarjev«. Kot me je podučil Jokej Logar s Katoliškega prosvetnega društva Drava Žvabek in pevec slavnega okteta Suha, so »vižarji« godci samouki, brez šol, ki igrajo po posluhu. Društvo Drava je organizator srečanj, letošnje je bilo že 29., Jokej Logar pa jih vsa leta tudi vodi. Letos so nastopili »vižarji« iz Koroške in Slovenije. Prireditveni prostor ob cerkvi je bil poln, nihče pa se ni mogel pritoževati, da je odhajal s Svetega mesta lačen in žejen. Zato je poskrbela družina Hirm z Gornje vasi / Oberdorfa pri Žvabeku. Za udaren zaključek srečanja je poskrbel Podjunski trio Bertija Lipuscha, ki je najbolj znana podjunska narodno-zabavna skupina. Med poslušalci so bili tudi suški župan Gerhard Visotschnig, pliberški župnik dekan Ivan Olip in suški ter žvabeški župnik Miha Golavčnik ter Aleks Rutar, slovenski izdelovalec harmonik in Janez Fabijan iz Besnice, učitelj igranja na harmoniko.

Sveto mesto je znan koroški romarski kraj. Med romarji so tudi Slovenci iz Slovenije Maše so slovenske, prav tako pa tudi notranjost cerkve kaže slovenski obraz. Na oltarnem prtu je slovenski napis. Slovenski je križev pot. Ko sem iskal podatke o zgodovini te romarske poti, sem jih našel v knjigi Francija Petriča o slovenskih romarskih poteh. Suški graščak naj bi na kraju, kjer je sedaj cerkev, storil silo preprostemu kmečkemu dekletu. Po umazanem dejanju naj bi jo umoril in zakopal. Ker so v teh krajih rudarili in so hodili mimo tega kraja rudarji na delo, jim je žena v belem pokazala kraj, kjer naj izkopljejo jamo. Kopali so in našli umorjeno dekle. Deklica je čudežno oživela, graščak pa je za pokoro na tem mestu sezidal cerkev. Po drugi legendi pa naj bi na tem mestu zgradili cerkev roparji, ki so pred tem napadli nedolžne rudarje in se kasneje pokesali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 12. oktober 2020 / 14:36

France Bevk: od Pestrne do Čedermaca

»Iz obdobja po vojni je omeniti Bevkovo, sicer kratko erotično razmerje, ki ga sam nikoli ni zanikal, pa ga tudi prikrival ni. Bilo je leta 1950. Poleti je Davorina zbolela in je ostala dlje časa v...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 24. januar 2021 / 20:05

Potrdili okužbo z angleškim sevom koronavirusa

Predsednik vlade Janez Janša je danes popoldne potrdil, da so v Sloveniji včeraj odkrili prvo osebo, ki je pozitivna na angleški sev koronavirusa. Še dva primera sta bila danes takšna, pri katerih obs...

Jesenice / nedelja, 24. januar 2021 / 19:36

Prehitevanje po desni

»Na Jesenicah vztrajamo, da se dejavnost splošne bolnišnice ohrani na Jesenicah ... Z našimi stališči si seznanjen in jih dobro poznaš, zato me novica, da si oblikoval posebno svetovalno s...

GG Plus / nedelja, 24. januar 2021 / 19:31

Peter Jambrek in sedež svetega slovenske nacije

Peter Jambrek (14. januar 1940) že več kot trideset let živi na Bledu. Je državljan sveta, obenem pa življenjsko zavezan domovini, tisti, ki jo zavzeto opisuje kot zavezano »središču svetega sloven...

Slovenija / nedelja, 24. januar 2021 / 19:25

Angleži kupili slovensko banko

Vse kaže, da bo prav kmalu sklenjena bogata in dolga zgodovina slovenskega zadružništva in bančništva na Koroškem. Dolga in bogata zato, ker sega njen začetek v leto 1872, ko je bila v Šentjakobu v...

Kultura / nedelja, 24. januar 2021 / 19:19

O žirovskem besedju

Besede za žirovski slovar je naslov geselskega slovarja, ki ga je izdala specialistka leksikologinja Ljudmila Bokal in je odličen humus za rast bodoče enciklopedije žirovskega besedja.