Državni denar za planinske poti

V parlamentarno proceduro so bile vložene spremembe Zakona o planinskih poteh, ki prinašajo pomembno novost – za vzdrževanje in označevanje planinskih poti bo denar od leta 2023 naprej namenjalo ministrstvo, pristojno za turizem.

Največji doprinos novele je dopolnjena določba 20. člena z novim odstavkom, ki določa obveznost ministrstva, pristojnega za turizem, da iz državnega proračuna zagotavlja sredstva za vzdrževanje in označevanje planinskih poti. Predlagatelji pričakujejo, da bo ministrstvo, pristojno za turizem, na letni ravni za te namene zagotovilo okoli štiristo tisoč evrov.

Ljubljana – Prejšnji teden je poslanka državnega zbora Mateja Udovč (SMC) s koalicijskimi partnerji in poslancema narodnih skupnosti v parlamentarno proceduro vložila predlog novele Zakona o planinskih poteh, ki prinaša nekaj pomembnih in težko pričakovanih sprememb.

Zakon o planinskih poteh je bil sprejet leta 2007 in je planinskim potem prinesel poseben status, hkrati pa planinskim društvom veliko obveznosti, ni pa zagotovil sistemskega vira financiranja za vzdrževanje planinskih poti. Urejanje poti je bilo prepuščeno društvom, donatorjem in občinam, ki so imele s tem precej stroškov, saj v gore hodi vedno več ljudi, poti pa nenehno uničujejo tudi večje količine snega, nalivi in neurja.

Mreža planinskih poti je razpredena po vsej Sloveniji, skupna dolžina vseh planinskih poti znaša nekaj čez deset tisoč kilometrov. »Ta razdalja je enaka razdalji od Ljubljane do Pekinga po kopnem, in če bi nekdo želel prehoditi to pot, bi potreboval leto dni. Planinska društva skrbijo za več kot dva tisoč planinskih poti in 62 planinskih veznih poti obhodnic. Planinske poti urejajo in označujejo člani planinskih društev – markacisti: v letu 2020 je bilo registriranih 820 markacistov in markacistk. Ti planinske poti vzdržujejo, označujejo, čistijo in urejajo prostovoljno. En markacist skrbi približno za dobrih 12 kilometrov planinskih poti. Na leto pa opravijo okoli štirideset tisoč ur prostovoljnega dela,« je delo markacistov povzel predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Jože Rovan in poudaril: »Veseli smo, da je gospodarski minister Zdravko Počivalšek prepoznal pomen ustrezno vzdrževane planinske infrastrukture.«

Z novelo zakona se bodo uredili usposabljanje in licenčno izpopolnjevanje markacistov ter ustrezna opremljenost za varno delo. A kot največji doprinos novele je dopolnjena določba 20. člena z novim odstavkom, ki določa obveznost ministrstva, pristojnega za turizem, da iz državnega proračuna zagotavlja sredstva za vzdrževanje in označevanje planinskih poti. Predlagatelji pričakujejo, da bo ministrstvo, pristojno za turizem, na letni ravni za te namene zagotovilo okoli štiristo tisoč evrov. Ker so za leti 2021 in 2022 že sprejeti proračuni države in lokalnih skupnosti, se uporaba določb zakona zamika na začetek proračunskega leta 2023. Spomnimo, da je ministrstvo lani planinskim društvom stopilo naproti tudi z razpisom za sofinanciranje obnove planinskih koč.

»Vzdrževane in označene planinske poti so predpogoj za varno gibanje v hribovitem in gorskem svetu. Drugo leto bo Knafelčeva markacija praznovala sto let in vsaj sto let markacisti niso dobili zadostnega državnega denarja. Zato se mi zdi, da je danes z vložitvijo sprememb Zakona o planinskih poteh čudovit sončen dan tudi za naše markaciste. Sama sem planinska vodnica PZS že vrsto let in se zavedam problematike planinskih društev ter njihovih problemov s financiranjem. Društva se največkrat financirajo z lastnimi sredstvi in njihovi člani opravljajo svoje delo prostovoljno. Ljudje, ki hodijo v gore, pa tega pogosto ne opazijo in se niti ne zavedajo, kdo je opravil sanacijo poti, kdo jo je markiral, so le kritični, če ni narejeno. Sama ocenjujem, da je danes velik dan za planinstvo, saj so bili markacisti prepogosto prezrti,« pa je ob vložitvi sprememb zakona povedala poslanka Mateja Udovč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / četrtek, 7. februar 2008 / 07:00

Post v katoliški in evangeličanski Cerkvi

Včeraj, 6. februarja, na pepelnično sredo, se je v katoliški Cerkvi začel štirideset-dnevni post, ki se bo zaključil pred veliko nočjo, ki pa je letos zgodaj, že 23. marca.

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 11. marec 2021 / 23:54

Rešili več kot tisoč žab

V deževnem petkovem večeru je okoli sedemdeset prostovoljcev na cesti pod Joštom pomagalo žabam, da so varno odskakljale do svojih mrestišč.

Zanimivosti / četrtek, 11. marec 2021 / 23:52

Med korono našel nov hobi

Igor Jamnik iz Žabnice se je v času epidemije naučil izdelovati okrasne cvetlične lonce iz betona, ohranja pa tudi ljubezen do glasbe – tako kot njegova žena Marija.

Kranj / četrtek, 11. marec 2021 / 23:47

Evropski denar za obnovo stanovanj

Mestna občina Kranj lahko pri načrtovani prenovi neprofitnih stanovanj na Planini računa tudi na izdatno pomoč Evropske unije in države.

Kamnik / četrtek, 11. marec 2021 / 23:46

Navdih našli v klariški opatinji

V Mekinjskem samostanu razvijajo blagovno znamko Doroteja, ki bo združevala lokalne izdelke in spominjala na preprostost iz preteklih dni.

Izleti GG / četrtek, 11. marec 2021 / 23:40

Kam na samoten spomladanski potep

Pomlad nas je presenetila nekaj tednov prezgodaj in iz doline prepodila še zadnje ostanke mrzle zime, ojužila snežne gorske kapice in na sonce zvabila tudi tiste zapečkarje, ki so se v hla...