Cerkniška planinska pot, 2. del

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / torek, 9. marec 2021 / 15:08

Slivnica (1114 m n. m.) in Velika Špička (955 m n. m.) – V prejšnji številki Gorenjskega glasa smo obiskali dva vrhova Cerkniške planinske poti: Veliki Javornik in Križno goro. Danes bomo prehodili še preostala dva vrhova.

Cerkniška planinska pot v celoti meri okoli 54 kilometrov. Za en dan je to kar precejšen zalogaj, zato smo se je mi lotili v dveh delih. Danes se bomo povzpeli na preostala dva vrhova: na Slivnico in Veliko Špičko. Izhodišče za vzpon na Slivnico je vas Grahovo. Ker bomo turo zaključili v Begunjah pri Cerknici, predlagam, da en avto pustimo ob manjšem balinišču, kjer je urejeno parkirišče, saj je tam izhodišče za Veliko Špičko. Z drugim avtom se zapeljemo v vas Grahovo. Zavijemo v središče vasi, kjer tudi že opazimo markacije za Slivnico. Peljemo v smeri markacij do manjšega zajetja, kjer je križišče različnih poti. Hojo začnemo v smeri Slivnice, po širšem kolovozu. Višje dosežemo razpotje, kjer izberemo desno pot mimo cerkve svetega Miklavža oz. Nikolaja, kot je zapisano na nekaterih zemljevidih. Pot se začne strmo vzpenjati skozi bukov gozd. Strmina ne popusti in nas na višini okoli 900 metrov pripelje do cerkve sv. Miklavža. Cerkev je menda postavljena na mestu, kjer je plaz zasul več ljudi. Prvič jo omenja že škof Bizancij leta 1581, zgrajena naj bi bila v 15. stoletju v gotskem slogu. Znano je, da je leta 1641 zvon po neumnosti ali pa v pijanosti razbil kovač. Jožefinske reforme leta 1789 so precej okrnile cerkveno posest, saj je cesar Jožef II. prepovedal vzdrževanje cerkva, ki so na samem. Ta ukaz je prizadel tudi cerkev sv. Miklavža. Na prošnjo ljudi so jo čez nekaj časa ponovno odprli. Konec 19. stoletja je bila tako poškodovana, da jo je ukazal predstavnik logaškega okrajnega glavarstva podreti, a se tega dela ni lotil nihče. Nasprotno, leta 1897 je bila cerkev obnovljena v prvotni velikosti dolžine dvanajst in širine osem metrov, s pomočjo prostovoljnih darov, ki so jih nabirali v celotnem okraju. Med drugo svetovno vojno so jo poškodovale italijanske granate.

Od svetega Miklavža nadaljujemo levo po grebenski poti do vrha Slivnice, 1114 m n. m. Odtisnemo si tretji žig Cerkniške planinske poti v dnevnik, ki ga dobimo v PD Cerknica. Z vrha se spustimo do koče na Slivnici, kjer nadaljujemo naprej v smeri Begunj. Začetek spusta poteka po cesti, nato pa nas smerokaz usmeri v gozd in se pot strmo spušča. Pravzaprav seka ovinke. Ko izgubimo že velik del višine, nadaljujemo po cesti skozi vas Brezje do vasi Begunje. Pri trgovini nadaljujemo naravnost, mimo balinišča, in se začnemo vzpenjati na Veliko Špičko. Najprej se držimo levega kolovoza, ki nas pripelje na razpotje, kjer izberemo desno pot, čez Cemarovnik. Prečimo kraške travnike, nato pa se steza začne strmo vzpenjati po še enem travniku. Pogled nazaj se ustavi na Slivnici in na Javornikih. Na vrhu Cemarovnika je velik, lesen križ in klop za počitek. Nadaljujemo naprej, pot se zmerno vzpenja in nas pripelje na greben, kjer zavijemo desno do vrha Velike Špičke. Še zadnji, četrti žig in Cerkniška planinska pot je narejena. Z vrha se odpre čudovit razgled na Slivnico, Javornike, Cerkniško jezero oz. Cerkniško polje, Nanos.

V dolino se vrnemo čez Zaleke. Z vrha gremo najprej skoraj po ravnem, kot po nekakšnem pomolu, ko steza zavije ostro levo. Pot se strmo spušča skozi gozd, niti za trenutek ne popusti. 'Klobaso zašpilimo' na križišču, kjer smo pri vzponu zavili desno, zdaj pa pridemo z leve strani.

Po kolovozni cesti se vrnemo na izhodišče in se odpeljemo po avto, ki nas čaka v Grahovem.

Aja, pa obisk Cerkniškega jezera priporočam, saj je izjemen naravni habitat. Pa naj bo jezero ali pa polje. Odvisno pač od letnega časa in padavin.

Nadmorska višina: Maks. 1114 m
Višinska razlika: 1100 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 1 / 5