Praznujemo mednarodni dan žensk

Marec je mesec ženskih praznikov. Prvega praznujemo že v ponedeljek, 8. marca, ko je mednarodni praznik žensk, drugi je proti koncu meseca materinski dan. O položaju žensk pri nas veliko pove statistika, ki med drugim kaže, da ženske v povprečju zaslužijo manj kot moški.

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga po svetu že od leta 1917 praznujejo vsako leto 8. marca, in sicer v čast ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk.

Kaj o ženskah v Sloveniji pravi statistika? Po podatkih Statističnega urada iz sredine lanskega leta v naši državi živi 1.045.643 žensk, njihova povprečna starost je 45,1 leta (kar je tri leta več od povprečne starosti moških). Največ žensk v Sloveniji ima srednješolsko izobrazbo (45 odstotkov), 29 odstotkov jih ima dokončano terciarno izobrazbo, to je vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe (med sto moškimi v Sloveniji je takih povprečno dvajset). Vsako leto diplomira več študentk kot študentov. Med ženskami je delež višje- ali visokošolsko izobraženih večji kot med moškimi, razen med starejšimi prebivalci.

Zaslužijo manj kot moški

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk v Sloveniji (po začasnih podatkih strukturne statistike plač za 2019) je znašala 1.790 evrov (111 evrov manj od povprečne plače moških). Tveganju revščine so ženske večinoma izpostavljene v večji meri kot moški. Ženske predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. V zadnjem četrtletju 2020 jih je bilo 449 tisoč, od tega je bilo 90 odstotkov zaposlenih, 10 odstotkov pa samozaposlenih in pomagajočih družinskih članic. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je bilo nekaj več kot četrtina. Na vodilnih mestih so ženske še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Po podatkih mednarodno primerljivega raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo je bilo v Sloveniji leta 2019 med menedžerji in menedžerkami 40 odstotkov žensk. S tem podatkom se je Slovenija med preostalimi članicami EU-28 uvrstila na četrto mesto (za Latvijo, Poljsko in Švedsko).

Če pogledamo najmočnejše gospodarske družbe na Gorenjskem, direktoric ne najdemo, so pa ženske najpogosteje ravnateljice vrtcev in osnovnih šol, veliko jih je tudi srednješolskih ravnateljic, več jih vodi domove upokojencev in ljudske univerze. Ker gre za pretežno ženske kolektive, to napeljuje na misel, da se v teh konkurenci nemara lažje uveljavijo in jih na »mehkejših« delovnih področjih stekleni strop ne ustavi tako brutalno kot v realnem sektorju. A tudi tu najdemo nekatere izjeme, denimo na čelu ene od zavarovalnic in slednjič tudi v naši časopisni hiši. Po zaslugi predpisanih ženskih kvot so vse številnejše tudi v politiki: 22 je poslank v 90-glavem državnem zboru, v ministrski ekipi so tri, še najmanjši delež jih je na čelu občin, saj le 22 od 220 slovenskih občin vodijo županje. Na Gorenjskem je nimamo že poldrugo desetletje, zadnji županji sta bili Evgenija Korošec (Bohinj) in Cveta Zalokar Oražem (Domžale), le na obrobju Gorenjske, v občini Lukovica, je bila na zadnjih volitvah izvoljena ženska, Olga Vrankar. Z Gorenjskega so tri poslanke: Alenka Bratušek in Mateja Udovč iz Kranja ter Tadeja Šuštar iz Domžal. Nekoliko bolje se odrežemo na evropski ravni, kjer je moških in žensk enako, od štirih poslank pa so tri doma na Gorenjskem: Tanja Fajon (Zbilje), Ljudmila Novak (Moravče) in Irena Joveva (Jesenice).

Delo in družinsko življenje

Statistika nam še pokaže, da so med starejšimi od 19 let tri od štirih mame, največ je takih, ki so mame dvema otrokoma. Pri primerjavi delovne aktivnosti žensk z dvema otrokoma, starih od 15 do 64 let, v evropskih državah se je pokazalo, da je bila Slovenija leta 2019 med vsemi članicami EU-28 prav v vrhu. Leta 2019 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 88 odstotkov žensk z dvema otrokoma, sledila je Švedska s 87 odstotki. Stopnja delovne aktivnosti je v Sloveniji visoka tudi med ženskami z enim ali tremi in več otroki. Tudi po vrednosti teh dveh podatkov sodi Slovenija med prve tri države članice EU.

Pomemben vidik usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je tudi možnost opravljanja dela od doma. V Sloveniji je v letu 2019 delalo od doma 20 odstotkov delovno aktivnih žensk, kar nas je uvrstilo malo nad povprečje celotne EU (16 odstotkov). Podatki iz preteklega leta, ko je naše življenje v veliki meri zaznamovala epidemija covida-19, bodo najbrž pokazali še večji delež dela od doma. Sicer pa ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk Združeni narodi poudarjajo vlogo žensk na vodstvenih položajih v »covid-19 svetu«. V pandemiji so ženske še bolj prevzele nase breme usklajevanja kariere z družinskim življenjem. Veliko jih je med najbolj izpostavljenimi v boju proti epidemiji. Tu lahko omenimo javno najbolj znano dr. Bojano Beovič, doma iz Reteč pri Škofji Loki, ki je do nedavnega vodila strokovno skupino za covid-19.