Posledice tudi na trgu nepremičnin

Epidemija covida-19 zaznamuje tudi razmere na slovenskem nepremičninskem trgu. Cene so med epidemijo poskočile in se tudi v tem času še ne obračajo navzdol.

Kranj – Skorajda ni segmenta družbe, ki ga ne bi na tak ali drugačen način zaznamovala epidemija covida-19, in tudi trg nepremičnin ni izjema. Ukrepi, povezani s preprečevanjem širjenja bolezni, so za več tednov popolnoma ohromili trgovanje z nepremičninami, saj so nepremičninske agencije tako spomladi kot jeseni več tednov ostale zaprte. Razmeram primeren pa je bil tudi padec v prodaji nepremičnin pri nas.

Kot kaže poročilo geodetske uprave, je bilo v prvem polletju minulega leta sklenjenih nekaj več kot 13 tisoč kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v skupni vrednosti okoli devetsto milijonov evrov. V primerjavi s prvim polletjem leta 2019 se je tako število kupoprodajnih poslov zmanjšalo za več kot četrtino, njihova skupna vrednost pa za okoli 37 odstotkov. Vendar je po spomladanskem zaprtju trg stanovanjskih nepremičnin hitro ponovno oživel. Kljub manjšemu trgovanju pa so se cene stanovanj zvišale in ponekod dosegle celo rekordne vrednosti.

Čeprav uradnega poročila za zadnje obdobje še ni, pa izkušnje nepremičninskih agentov kažejo, da tudi leto dni po začetku epidemije cene nepremičnin ne padajo oziroma v nekaterih primerih celo rastejo. Takšno stanje bo na trgu vladalo, vse dokler bo ponudba stanovanj in parcel manjša od povpraševanja.

Zagotovo pa je epidemija na trg nepremičnin vnesla dodatno negotovost, kar se pozna tudi pri ravnanju kupcev. Kot nam je povedal eden od nepremičninskih agentov, so potencialni kupci v teh razmerah previdnejši pri najemu stanovanjskega kredita in raje dvakrat premislijo, preden se odločijo za investicijo. Odločajo pa se predvsem za garsonjere, enosobna in druga manjša stanovanja, saj si številni večjo investicijo težko privoščijo. Številne panoge je namreč zaznamovala koronakriza, zato tudi varnost zaposlitve ni tako zanesljiva, kot je bilo to še pred dobrim letom.

V času, ko se je življenje (tudi šolanje in delo) v veliki meri preselilo v domače okolje, si je lasten dom torej še težje privoščiti, kot je to veljalo pred epidemijo.