Ali je mraz ovira?

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 24. december 2007 / 06:00

Končno je prišla, vsaj po temperaturah sodeč, prava zima, ki nekatere kar nekoliko odvrne od redne športne vadbe na prostem, medtem ko se drugi ne ozirajo na vremenske razmere in nemoteno vadijo naprej.

Navadnemu smrtniku se zdi kar nekoliko čudno, ko tekači tudi pri temperaturah krepko pod ničlo in zoprni zimski megli nemoteno nabiramo kilometre tako po neskončnih cestah kot zasneženih gozdovih. Še dobro imam v spominu, ko smo pred leti v začetku januarja tekli iz Kranja v Dražgoše na najbolj mrzel dan tiste zime, ko je termometer zjutraj pred startom ob kristalno jasnem vremenu kazal kar enaindvajset stopinj pod ničlo, na nekaterih najbolj mrzlih krajih na Gorenjskem celo še kakšno stopinjo nižje. Nihče od tekačev ni imel prav nobenih težav, ko smo prispeli do cilja, kjer se je »otoplilo« na minus deset stopinj. Nekateri se sprašujejo, ali je to sploh še zdravo, ko naša pljuča dlje časa vdihavajo tako mrzel zrak. Preden pride mrzel zrak v pljuča, se skozi dihalne poti že nekoliko segreje in tako naj ne bi bilo posebne nevarnosti za poškodbe pljuč. Je pa zelo koristno pri vadbi v mrzlem vremenu postopno ogrevanje. Najprej tek pri zelo nizki intenzivnosti in nato nekaj dinamičnih vaj na mestu, kar lahko razumemo kot zamahovanje z rokami in kakšen poskok. S tem bomo poskrbeli za boljšo prekrvitev in postopno prilagajanje organizma na zunanji vpliv mraza. Mnoge najprej zebe v prste na rokah, in to čeprav imajo tople rokavice. V tem primeru se izvede preprosta vaja - po trideset zamahov s celo roko v dokaj hitrem tempu in kmalu začutimo boljšo prekrvitev v rokah in s tem več toplote. Je pa res treba zamahniti vsaj tridesetkrat in nato čim prej preiti v nadaljnjo vadbo. Mrazu so najbolj izpostavljeni štrleči deli telesa, kot so prsti na rokah in nogah, ušesa in nos. Zato je koristno uporabiti rokavice, trak ali kapo. Treba je paziti tudi na intenzivnost vadbe. Po logiki lahko sklepamo, da hitreje ko se bomo gibali, manj nas bo zeblo. To popolnoma drži, a moramo pred tem dodobra ogreti in razgibati sklepe, da ne pride do poškodb. Če denimo samo stojimo na mrzlih tleh kakih deset minut in nato naenkrat stečemo, bomo hitro začutili pekočo bolečino v gležnju, kar je posledica neogretih mišic in kit. To sem sam že večkrat izkusil. Zato je vedno treba začeti počasi in nato dodajati tempo in prav tako proti koncu vadbe zmanjšati tempo ter po končani vadbi takoj zaužiti primerno pijačo, da se zadosti potrebam po tekočini in hranilnih snoveh. Prav tako kot pijemo v toplem vremenu moramo piti v mrazu. Čeprav nimamo občutka žeje, vodo še vedno izgubljamo. Izguba vode v telesu pa pomeni zmanjšanje delovne sposobnosti organizma.

Kako se obleči v mrzlem vremenu? Še pred časom je veljalo nekakšno pravilo, da se oblečemo v več plasti oblačil. Danes pa imamo na voljo odlične materiale, ki dobro zadržujejo toploto in nas varujejo pred vplivi vetra in padavin. Tako oblečemo tudi le po dva kosa oblačil in je povsem zadosti, razen v primeru ekstremno nizkih temperatur.

Sklep

Mraz pri vadbi na prostem ne predstavlja večje ovire. Organizem je treba postopno pripraviti na delovne napore in poskrbeti za vnos vode in mineralnih snovi takoj po končani vadbi. Prijetneje pa je vaditi pri sončnem in suhem vremenu pri temperaturi minus deset stopinj kot pri vlažnem in meglenem vremenu, ko je temperatura le kakšno stopinjo pod ničlo.