Za jezik in naravoslovje

Pred seboj imam zbornik oziroma vodnik z naslovom Naravoslovne delavnice Slavit. Napisali so ga dijaki in njihovi mentorji treh srednjih šol iz treh sosednjih dežel, ki jim je skupna slovenščina kot učni jezik. To so Biotehnični center Naklo iz Strahinja, Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Znanstveni licej Franceta Prešerna iz Trsta. S tem je bil sklenjen projekt SLAVIT (Slovenija, Avstrija, Italija) – slovensko v naravoslovju treh dežel iz programa Erasmus plus. To je bil prvi projekt na taki ravni, ki je potekal v slovenščini, in prvi, ki je ta jezik povezal z naravoslovjem. Dijakinje in dijaki so na treh taborih v Strahinju, v Celovcu in v Trstu spoznavali raznolikost in obenem bogastvo slovenske besede od Tržaškega zaliva preko Gorenjske do Celovške kotline. »Z zdravimi koreninami in identiteto lahko mladi razprejo peruti širom sveta. Zato lahko evropske šole podobne projekte, v katerih se mladi pripadniki narodnih manjšin povezujejo z mladimi iz matične države, izpeljejo tudi v drugih državah,« je v predgovoru v zborniku zapisala koordinatorica projekta na strahinjski šoli Bernarda Božnar.

Poleg slovenščine je bilo srž projekta naravoslovje. Dijaki in njihovi mentorji so na terenu spoznavali naravne posebnosti krajev, zapisovali, kar so videli, in svoja praktična spoznanja nadgrajevali v laboratorijih in na delavnicah. Svoje zapiske in izraze so prevajali v štiri jezike, v slovenščino, v nemščino, v italijanščino in v angleščino, ki so objavljeni v na začetku omenjenem štirijezičnem vodniku. Za učitelje, ki bodo pripravljali naravoslovne delavnice, bo lahko ta vodnik koristen priročnik. V njem je natančno opisano naravoslovje v Udin borštu, ob njem pa veščine, ki so potrebne za preživetje oziroma prenočevanje v naravi. Opisani sta tudi etnološka in kulturna dediščina območja. Na taboru v Celovcu so mladi naravoslovci spoznavali tudi poskuse s plini, skrivnosti fizike in mešanja barv. V Trstu so v centru Bioma Miramar spoznavali hidrološke, ekološke in biološke značilnosti obalnega morskega ekosistema. Terensko delo so nadaljevali ob izviru reke Timave in ob njenem izlivu v morje pri Devinu. Seveda se je na raziskovalnih taborih dogajalo še marsikaj drugega, kar ni vključeno v vodnik, prispevalo pa je k rasti znanja, k novim učim metodam in h graditvi prijateljstva med mladimi. Dodana vrednost tega projekta pa je tudi dejstvo, da so se zanj še pred začetkom poleg učiteljev in dijakov navdušili tudi starši dijakov.