Plesni ognjemet

Kulturno društvo Qulenium ob petnajstletnici delovanja pripravlja tri plesne dogodke: performans Urše Dubravica v Stolpu Škrlovec ter plesni predstavi Amar Nat in Ptičja demenca v Prešernovem gledališču.

Oder Stolpa Škrlovec v Kranju je v nedeljo gostil solo plesni performans Urše Dubravica, imenovan Prespala bom življenje. Gre za zgodbo o iskrenosti in neuresničenih željah, pa tudi zgodbo o potovanju v sanje ter bežanju pred realnostjo – za iskanje in uresničevanje sanj. »Veliko spim. Preveč spim. Včasih imam občutek, da bom kar zaspala – za večno – da bom odpotovala v sanje in se nikoli več vrnila v realnost. V sanjah živim! Verjetno bežim tja, ker si tukaj ne upam živeti. Strah me je – resnice, samote, strasti, jeze … Vsega, kar se me dotakne ... kar se dotakne bolečine ...« je avtoričino razmišljanje o osnovnem motivu in rdeči niti odličnega plesnega performansa, ki je nastal ob mentorstvu koreografinje Saše Lončar.

Le-ta je v vlogi avtorice in glavne koreografinje v plesni predstavi Amar Nat, ki bo danes ob 18. uri v Prešernovem gledališču. Gre za zgodbo o deklici iz zvezdnega prahu, ki preprosto lebdi v črnem neizmerljivem prostoru in nenehno spreminja svojo obliko. Zelo rada opazuje ogromno kroglo, ki se lesketa v modrih odtenkih neizmerljivega, in si predstavlja, da opazuje predstavo iz oddaljene zvezde. V predstavi bodo nastopile mlade plesalke in plesalci skupin Pikepoke, Zvijav, Elajtinesa in Migetalkarji.

Ob 20. uri pa bo sledila še sklepna plesna predstava Ptičja demenca v izvedbi plesalca Jana Rozmana. Kot o predstavi o življenjskih dvojnostih, spominih in spremembah razmišlja avtor: »Demenca je stanje pozabe. Stanje norosti. Stanje brezumja. Demence si ne izbereš. Ona izbere tebe. Vse, kar je imelo trdno obliko, se spremeni. In spreminja se v tem trenutku. Iz fikcije se pretvori v realnost, konkretno nadomešča z abstraktnim, racionalnost zamenjajo čustva, pomen se pretopi v občutek, osebno nadomesti skupno, šala postane resnica in resnica šala. Življenje preide v smrt. Če se pravilno spominjam, bi tukaj moralo pisati nekaj pomembnega. Pozabi. Še ptič več ve.«