Pogled na novo občasno razstavo v Kobariškem muzeju / Foto: Boštjan Lužnik

Prva vojna od Alp do Jadrana

Ponovno odprtje so v Kobariškem muzeju pospremili z odprtjem občasne razstave 29 mesecev bojev ob Soči. Po poteh prve svetovne vojne od Alp do Jadrana s povezano vstopnico.

Kobarid – Zaradi ukrepov v času pandemije je tako kot ostali muzeji v državi tudi Kobariški muzej po mesecih zatišja – na kratko je bil odprt le v času božično-novoletnih praznikov – v teh dneh ponovno odprl svoja vrata. Da bo s prihajajočo pomladjo v dolino Soče posijalo sonce in privabilo številne obiskovalce, upa tudi direktor muzeja Martin Šolar, ki hkrati vabi v njihove razstavne prostore, kjer ohranjajo in predstavljajo dediščino soške fronte.

Ob 30-letnici Kobariškega muzeja so pripravili novo občasno razstavo z naslovom 29 mesecev bojev ob Soči, ki so jo tokrat zastavili na nekoliko drugačen način. Če so pretekle razstave v ospredje postavljale osebne zgodbe vojakov z obeh strani frontne črte, tokratna muzejska postavitev predstavlja kronološki pregled dogodkov na soški fronti. Tako razstava obiskovalcem ponuja jedrnat pregled dogodkov na celotni dolžini soške fronte, od Rombona do Jadranskega morja, poleg tega pa obiskovalce seznani tudi z dogodki, ki so pripeljali do prve svetovne vojne ter kasneje tudi odprtja same soške fronte.

Predstavljen je proces, v katerem so predvojna zavezništva ter diplomatske igre lokalni spopad spremenili v svetovno morijo. Kot da sama prva svetovna vojna ne bi bila dovolj, pa je tudi povojna politika pogrnila na celi črti. Namesto da bi prva svetovna vojna končala vse vojne, je zaradi nesposobnosti politike ter kratkovidnosti njenih odločitev postavila temelje vojnam 20. stoletja, na neki način pa njene posledice čutimo še danes. »Razstava, ki jo je pripravil naš kustos Jaka Fili in oblikovala Barbara Bogataj Kokalj, obiskovalcu ponuja razmislek o nesmiselnosti vojne, predstavljeni dogodki pa v kombinaciji z vsemi konflikti 20. in 21. stoletja postavljajo pod vprašaj tezo, da je zgodovina učiteljica življenja,« pojasnjuje Martin Šolar in pri tem opozarja na pomembno novost, ki so jo pripravili za vse pomnike dediščine prve svetovne vojne v Sloveniji. Gre za Pot miru od Alp do Jadrana, ki povezuje tri med seboj povezane točke: Kobariški muzej, Park miru na Sabotinu in Pomnik miru na Cerju. S Fundacijo Poti miru od Alp do Jadrana so združili moči v prizadevanju za ohranjanje kulturno-zgodovinske dediščine prve svetovne vojne ter še bolj prijazno približevanje dragocenega narodnega bogastva ostalin in obeležij soške fronte obiskovalcem.

Kot so zapisali v Fundaciji, se vsi trije muzeji z vsebino, ki sestavlja celovito pripoved o dogajanju na soški fronti in v zaledju med majem 1915 in oktobrom 1917 z varovanjem spomina na tragedijo naše pol pretekle zgodovine, na eni strani poklanjajo zaslužnim za svobodo, ki jo uživamo danes kot gospodarji na svoji zemlji, na drugi pa z ozaveščanjem o nesmislu vonj prispevajo k preprečevanju ponavljanja grozodejstev, ki so za vedno zaznamovala ta prostor. Tako popotnikom na Poti miru od Alp do Jadrana od pretekle sobote naprej ponujajo cenovno prijazen obisk treh muzejev, ki s povezano vsebino omogočajo celovito razumevanje vzrokov in posledic prve svetovne vojne ter dogajanja na soški fronti vzdolž celotne trase, od Rombona do Jadrana. Ob nakupu vstopnic v enem od muzejev ali infotočk na omenjeni poti je vstopnica za ostala dva muzeja dvajset odstotkov nižja.

S posodabljanjem muzejskih zbirk, povezovanjem ohranjenih ostalin vojne vzdolž celotne trase Poti miru od Alp do Jadrana, ki se vije čez teritorij Slovenije in Italije, ter z digitalizacijo, izobraževanjem in s premišljeno promocijo sporočila po sodobnih komunikacijskih kanalih lahko skupaj še bolj prepričljivo in učinkovito opravljamo pomembno poslanstvo, so še prepričani v Fundaciji, saj je njihova želja, da s povezano vstopnico in spodbujanem k obisku vseh centrov povečajo zanimanje obiskovalcev za bogastvo in sporočilo svojih zbirk.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 7. februar 2018 / 19:48

Usmerjanje, ne omejevanje

Vlada je na seji ob koncu januarja za direktorja javnega zavoda Triglavski narodni park imenovala Janeza Rakarja, ki je zavod zadnjega pol leta vodil kot vršilec dolžnosti. Zavod je tako prvič po letu...

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 25. februar 2021 / 00:13

V Kranju bi sami sušili blato

V Komunali Kranj zaradi vse višjih cen za prevzem dehidriranega komunalnega blata razmišljajo o lastni sušilnici blata. Odprto pa je vprašanje, kam s posušenim blatom.

Domžale / četrtek, 25. februar 2021 / 00:10

Priprave na širitev zdravstvenega doma nemotene

Domžale – Občine Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin nadaljujejo načrtovanje širitve Zdravstvenega doma Domžale. Župani in županja občin soustanoviteljic Zdravstvenega doma Domžale so lani...

Tržič / četrtek, 25. februar 2021 / 00:09

Kulinarična zloženka Iz tržiških piskrov

Tržič – Slovenija je prejela evropski naziv gastronomska regija 2021, zato so tudi vse dobrote tržiških gostincev združili v kulinarični zloženki Iz tržiških piskrov. Kot so zapisali, so Tržičani r...

Naklo / četrtek, 25. februar 2021 / 00:05

Odločal bo občinski svet

V občini Naklo bodo o osnutkih pokrajinske zakonodaje najprej razpravljali na odborih, potem pa bo imel zadnjo besedo občinski svet.

Gorenjska / sreda, 24. februar 2021 / 23:57

Domovi za starejše

Na hitro staranje prebivalstva bi morala država odgovoriti s celovitim sistemom skrbi za starejše, kamor sodi tudi gradnja domov za starostnike. Toda zadnji dom za starejše iz državnih vir...