Usmerjanje, ne omejevanje

Vlada je na seji ob koncu januarja za direktorja javnega zavoda Triglavski narodni park imenovala Janeza Rakarja, ki je zavod zadnjega pol leta vodil kot vršilec dolžnosti. Zavod je tako prvič po letu 2013 dobil direktorja s polnimi pooblastili.

Po petih letih je zavod spet dobil direktorja s polnimi pooblastili. Prinaša to več stabilnosti v delovanje zavoda?

»Zanesljivo to pomeni neko stabilnost tako znotraj zavoda kot v sodelovanju z vsemi zunanjimi partnerji in deležniki, torej lokalnimi skupnostmi, državno upravo ter matičnim okoljskim in drugimi ministrstvi. Dokler so zavod vodili vršilci dolžnosti, je bilo hote ali nehote v zavesti posameznikov, da bo slej ko prej prišel kdo drug in se bodo spet pogovarjali o istih temah.«

V preteklih mesecih ste obiskovali župane vseh parkovnih občin. Kaj ste ugotovili na teh srečanjih, na kaj so vas najpogosteje opozarjali?

»Z vsemi župani sem se srečal najmanj dvakrat. Dobil sem občutek, da so najbolj pogrešali ravno odsotnost komunikacije – da jih nihče ni niti poslušal, kaj šele, da bi skupaj poskušali reševati težave. Tudi zdaj jim ne morem zagotoviti, da bodo stvari razrešene takoj oziroma v nekem sprejemljivem času, a to, da se pogovarjamo in skupaj iščemo rešitve, je že velik korak naprej. Župani so to dobro sprejeli, dogovorili smo se, da se bomo v prihodnje dobivali vsaj dvakrat na leto.«

Katere so ključne stvari, na katere se boste osredotočili pri svojem delu v prihodnje?

»Župani si najbolj želijo odprtja zakona o Triglavskem narodnem parku in v zvezi s tem nam bodo posredovali svoje predloge in želje. Skupaj s pristojnim ministrstvom bomo preverili, kaj je s strokovnega stališča mogoče vključiti v zakon. Obenem so pomembne tekoče operativne stvari, pri čemer gre predvsem za usmerjanje obiska parka glede na lansko sezono.«

Kako se boste konkretno lotili množičnega obiska v parku?

»Predvsem ničesar ne bomo omejevali, ker tudi zakon določa, da je Triglavski narodni park odprt in dostopen vsem. Na posameznih območjih pa se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov lahko vzpostavijo posebni režimi obiskovanja parka v zadovoljstvo tako obiskovalcev kot prebivalcev. Treba bo namreč doumeti, da so režimi dobri za vse – obiskovalci bodo točno vedeli, kaj lahko pričakujejo, domačini pa bodo rešeni kaosa.«

Kakšno je ta čas finančno stanje zavoda? Se je zdaj mogoče nadejati boljših časov, glede na to, da prihajate iz iste stranke kot ministrica za okolje in prostor Irena Majcen?

»Najprej je treba do konca izpeljati sanacijski program. Zaključek je predviden konec prihodnjega leta, pri čemer so večji del opravili že v času mojih predhodnikov, potrebna je le še pika na i. Kot kaže, naj bi v letih 2018 in 2019 nepokrite izgube ostalo še za 35 tisoč evrov, posojila pa za okrog 140 tisoč evrov. Prepričan sem, da smo teh 35 tisoč evrov izgube iz preteklih let sposobni pokriti že v prvi polovici leta, potem ostane le še poplačilo posojila. V letošnjem proračunu smo predvideli 2,1 milijona evrov prihodkov. Poleg sredstev, ki jih je imel zavod na voljo že v preteklih letih, so nam letos dodelili dodatnih 220 tisoč evrov, ki jih bomo porabili izključno za izvajanje naravovarstvenih in razvojnih aktivnosti. Poleg tega smo pridobili dodatnih trideset tisoč evrov iz sklada kmetijskih zemljišč za odkupe zemljišč v parku.«

Bo torej zdaj kaj lažje kandidirati tudi na razpisih za pridobitev evropskih sredstev, saj je bil v preteklosti pogosto problem zagotavljanja lastnega deleža sredstev?

»Pri evropskih projektih je ogromno možnosti, saj je odprtih veliko programov, a treba je biti previden pri prijavah. Želja je tudi tukaj neizmerno, a treba je dobro pogledati, kakšen strošek to predstavlja za javni zavod in kakšna je dodana vrednost projekta. Če je minimalna, potem je več dela in s tem povezanih stroškov, kot znaša končni izplen. Pri tem smo zelo pazljivi, ker so v preteklosti nekatere težave izvirale tudi iz tega.«

Ali sredstva, ki jih imate zdaj na voljo, omogočajo izvajanje načrta upravljanja?

»Glede na načrt upravljanja bi za Triglavski narodni park morali na leto nameniti od pet do šest milijonov evrov. A treba se je zavedati, da morajo sredstva za delovanje zavoda poleg resornega ministrstva v svojih proračunih zagotavljati tudi druga ministrstva. Kako uspešno se izvaja načrt upravljanja, bo pokazala analiza, ki mora biti opravljena po dveh letih od sprejema načrta upravljanja. To pomeni, da se bo že v marcu pokazalo, kaj je bilo dejansko opravljeno, ali so sredstva zadoščala, ali je treba kaj spremeniti ... Na podlagi tega bomo potem pripravili predlog sprememb načrta upravljanja.«

Kdaj bi lahko odprli zakon o TNP?

»To odločitev bodo sprejeli na ministrstvu za okolje in prostor. Ta čas se ukvarjajo s spremembami zakona o ohranjanju narave, in dokler ta zakon ni pod streho, je težko na široko odpreti zakon o Triglavskem narodnem parku. Zakon o ohranjanju narave je namreč sistemski zakon, ki posledično zadeva tudi zakon o Triglavskem narodnem parku. Odpreti ga bo treba že zaradi pritiska lokalnih skupnosti pa tudi po desetih letih so zagotovo potrebne nekatere spremembe. Pri iskanju rešitev, ki bodo sprejemljive za vse, se je treba pogovarjati in poslušati – pa tudi slišati. Razumem župane v njihovih željah, obenem pa pričakujem, da bodo začutili, da je tudi zavod vpet v to z nalogo ohranjanja narave, kar je prav tako treba upoštevati. V Sloveniji imamo marsikaj pokazati, a če ne bomo skrbeli za ohranjanje narave, potem tega kmalu ne bo več.«