Domovi za starejše

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / sreda, 24. februar 2021 / 22:57

Na hitro staranje prebivalstva bi morala država odgovoriti s celovitim sistemom skrbi za starejše, kamor sodi tudi gradnja domov za starostnike. Toda zadnji dom za starejše iz državnih virov je bil zgrajen pred več kot petnajstimi leti, nato pa so se gradile predvsem manjše dodatne enote in obnavljali starejši domovi. V Sloveniji je danes okoli sto domov za starostnike, od tega jih je že skoraj polovica zasebnih. Vsi skupaj ne zadoščajo za vse potrebe po institucionalnem varstvu, saj velja, da so domovi povsod polni, za sprejem vanje pa se je treba postaviti v dolgo čakalno vrsto. Veliko je upokojencev, ki si s svojimi zasluženimi prejemki ne morejo privoščiti bivanja v domu, javni domovi so namreč prenapolnjeni, zasebni pa dražji. Tudi kadrovsko so domovi v vse večji stiski (v času koronavirusa so se te težave še povečale), saj domovi sprejemajo vse več bolnih in nebogljenih starih ljudi, ki bolj kot socialno oskrbo potrebujejo zdravstveno nego, domovi pa se tako spreminjajo v negovalne bolnišnice.

Sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se po Sloveniji gradili domovi upokojencev (in ne samo ti, tudi vrtci in ostala družbena infrastruktura), se danes zdijo neponovljiva. Zadnja leta se gradijo zasebni domovi, ki dobijo koncesijo države. Ob enem prejšnjih razpisov je bila koncesija podeljena tudi trem domovom na Gorenjskem, in sicer v Komendi, Žireh in Železnikih. Koncesijo je dobilo podjetje Senecura, največji upravitelj domov za starostnike v sosednji Avstriji. V Žireh ga že gradijo, v Komendi začenjajo, v Železnikih je zaradi zapletov v zvezi z lokacijo gradnja negotova. Ob zadnji podelitvi državne koncesije je zeleno luč dobila skupina Comett za gradnjo doma v Šenčurju in povečanje kapacitet v domu Viharnik v Kranjski Gori, v Sloveniji pa še nekateri drugi zasebni ponudniki za skupaj enajst domov z 2380 dodatnimi mesti. Tolikšno povečanje zmogljivosti za institucionalno varstvo starejših bo ob velikih potrebah le za silo ublažilo sedanjo stisko. Upati pa je tudi, da bodo novozgrajeni domovi dostopni, država je pri podelitvi koncesije med merili zahtevala tudi ugodno ceno oskrbe in najvišje točkovala tiste ponudnike, ki so predvideli ceno, nižjo od povprečne lanske.

Vsakdo pa si na stara leta ne želi bivati v domu in bi kar najdlje ostal doma, kar pa je izvedljivo, če to podpira celovit servis oskrbe, kot sta denimo dnevno varstvo in širše dostopna pomoč na domu. Da bi bile te in še druge storitve, ki jih človek potrebuje v starosti, lažje dostopne, pa je potreben sistem dolgotrajne oskrbe, ki ga v Sloveniji snujemo že desetletje, a se stvar ni dosti premaknila h končnemu cilju.