Petdeset Gorenjcev opustilo alkohol

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Gorenjska / torek, 16. februar 2021 / 23:00

Povprečni Slovenec na leto popije 91 litrov piva, 48 litrov vina in tri litre žgane pijače. Čezmerno pije že vsak drugi Slovenec, epidemija pa je po ugotovitvah strokovnjakov še povečala tveganje za čezmerno pitje. Alkoholizem je torej eden največjih problemov javnega zdravja pri nas. Pred štirimi leti so zato začeli projekt SOPA (Skupaj za odgovorno pitje alkohola), ki je potekal po vsej državi, na Gorenjskem na Bledu in v Radovljici. Glavni cilj projekta je bil zmanjšati ali povsem zajeziti čezmerno pitje alkohola, in kot so ugotovili na nedavnem spletnem zaključnem srečanju, je bil projekt uspešen, saj je čezmerno pitje alkohola opustilo skoraj tisoč Slovencev. Med njimi je bilo tudi 48 Gorenjcev, ki so prej pili prekomerno, s pomočjo motivacijskih intervjujev in srečanj pa so se odločili za spremembo in so pitje zmanjšali oziroma povsem opustili, je povedala Petra Može z NIJZ.

Ob tem so poudarili, da je o alkoholu treba govoriti, in to ne le znotraj štirih sten in ne le takrat, ko gre za tragične posledice, kot denimo v prometnih nesrečah. Pitje alkohola je treba detabuizirati in destigmatizirati.

Posebno pozornost na zaključnem srečanju so namenili alkoholu pri starejših. Poseben izziv in tveganje za začetek ali poglobitev težav z alkoholom lahko predstavlja upokojitev in občutki osamljenosti ob zmanjšanem socialnem življenju. Zato je treba preprečevanju in reševanju z alkoholom povezanih težav pri skrbi za starejše namenjati posebno pozornost, so opozorili.

V sklopu projekta je 288 usposobljenih izvajalcev svetovanja za opuščanje čezmernega pitja alkohola v projektu nagovorilo petdeset tisoč ljudi v osemnajstih lokalnih okoljih. Več kot štiri tisoč ljudi je bilo vključenih v proces opuščanja pitja alkohola, na Gorenjskem 399. Pri svetovanju, da so pacienti opustili pitje, so bile najbolj uspešne diplomirane medicinske sestre v ambulantah družinske medicine. Po izteku projekta je v načrtu uvedba na sistemski, državni ravni. Strokovnjake namreč skrbi, da bodo po koncu epidemije na dan prišle vse socialne in ekonomske stiske ter bolj tvegana vedenja, ki predstavljajo tudi nevarnost za razvoj alkoholizma.