V prejšnje stoletje

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 17. februar 2021 / 10:28

Založba Beletrina leto začenja z zanimivimi izdajami del s področja leposlovja in humanistike.

Ljubljana – Eden plodovitejših slovenskih literatov Jani Virk (1962) se v svojem desetem romanu Jaka in Vane vrača v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Jaka preživlja poletje s svojo ljubeznijo Katjo in snuje skupno prihodnost, a se jeseni z odhodom na služenje vojaškega roka njegove sanje končajo. V vojašnici v Bovcu se spozna z nekoliko posebnim pesnikom Vanetom. Priključi se športni enoti in se poskuša izviti iz absurdnega vojaškega vsakdana. Sledi kazen in zadnje mesece vojaškega roka preživi na Kosovu, kjer nemiri že nakazujejo prihodnji razpad države. Prijatelja po odsluženi vojaški obveznosti zaživita bohemsko študentsko življenje, potujeta po Evropi, hodita po sledeh slikarja Goye, doma pa ju zaznamujejo živahna osemdeseta – vse od povojne slovenske poezije s Šalamunom, Strnišo in Zajcem na čelu do vznika punka in projekcij Fassbinderjevih filmov. Petdesetinnekajletniki boste v njem podoživljali osemdeseta.

Marjan Tomšič (1939) je pisatelj Istre. Roman Šavrinke (1986) je eno izmed njegovih najbolj znanih del, roman Zrno od frmntona (1993), ki opisuje resnične dogodke v ženskem zaporu in obuja spomine na medvojna leta v Istri, pa velja za enega izmed najpomembnejših slovenskih romanov dvajsetega stoletja. Beletrinina izdaja je tretja doslej in prinaša tudi avtorjev predgovor, v katerem prvič spregovori o nenavadnih okoliščinah nastanka romana. Šavrinka Marija Franca iz Gračišča, h kateri je avtor dolga leta prihajal poslušat zgodbe, se je po soočenju z rokopisom namreč ustrašila morebitnih posledic in je hotela na vsak način preprečiti izdajo knjige. V romanu, ki je nekakšno nadaljevanje Šavrink, spremljamo šavrinko Katíno (torej Marijo), ki kmalu po vojni spet hodi v spodnjo Istro po jajca in drugo robo, ki jo potem prodaja v Trstu, medtem pa drugi, med njimi je tudi njen brat, po tej poti čez mejo tihotapijo ljudi. Vseeno se po krivem znajde v zaporu, ker pa noče izdati imen Istranov, ki so tihotapili begunce, je dolgo ne izpustijo.

Poezijo Cvetke Lipuš, ki je za svojo prejšnjo zbirko Kaj smo, ko smo (2015) prejela nagrado Prešernovega sklada, določa končna postaja, ki pa ni nujno vedno končna – smrt. Tokrat se odhajanje pojavi že v naslovu. »Osnovna zamisel je bila napisati priročnik za razna odhajanja. Mikalo me je preoblikovati popularni žanr priročnikov povsem po svoje, za drugo zvrst besedila,« pojasnjuje avtorica. Odhajanje za začetnike je aluzija na poplavo priročnikov za vse mogoče in nemogoče zadrege v naših življenjih.

Hrvaška avtorica Slavenka Drakulić, pri Beletrini je pred tremi leti izšla njena knjiga Mileva Einstein, teorija žalosti, se tokrat predstavlja z romanom Dora in Minotaver, v katerem slika buren odnos med Pablom Picassom in Doro Maar. Prevajalka Mateja Komel Snoj vidi knjigo kot vznemirljivo napisano pripoved o turbulentnem razmerju med priznano fotografinjo in eno vidnejših figur pariške avantgarde ter slikarskim genijem dvajsetega stoletja. »Roman o ljubezni in strasti, občudovanju in navdušenju pa tudi ponižanju, zlomu in obupu glavne junakinje je še eno v vrsti odličnih biografskih del Slavenke Drakulić.«

Zgodovinarka dr. Mateja Ratej se v delu Svastika na pokopališkem zidu ukvarja s hitlerizmom na Štajerskem, ki se je kazal v simpatiziranju z nacističnim redom v javnosti in pomenil privid boljšega življenja v nemški državi pod Hitlerjem. V knjigi gre po besedah avtorja predgovora Toneta Partljiča za posebno »soočenje leposlovja in zgodovinske znanosti«, avtorica se naslanja na raziskave, arhivski material in kazenske spise, obenem pa se ukvarja tudi s fikcijo, s pomočjo katere razbira takratno družbeno klimo. Tema je danes še kako aktualna.