Izbrano

Besedilo: (kk)
sreda, 28. november 2007 / 06:00

Šport, zdrava prehrana in rak na dojkah

Rak na dojkah je še vedno bolezen, ki vsako leto odnese številna ženska življenja. Ena od zadnjih raziskav na bolnicah je dokazala, da fizična aktivnost in zdrava prehrana zelo podaljšata preživetje. Pol ure intenzivne hitre hoje in pet porcij sadja in zelenjave na dan so smrtnost med bolnicami zmanjšale kar za polovico, in to tudi v primeru, da so bile ženske predebele. Študijo so izvedli na kalifornijski univerzi, vanjo pa zajeli 1490 bolnic z rakom na dojkah, ki so bile v povprečju stare 50 let. Vsem so raka odkrili v zgodnji fazi in jih tudi ustrezno zdravili, potem pa sledili njihovim življenjskim navadam. Izkazalo se je, da jih je med bolnicami, ki so uživale veliko sadja in zelenjave ter se intenzivno gibale vsaj pol ure na dan, 5 do 11 let po zdravljenju umrlo le 7 odstotkov, kar je dvakrat manj kot v drugih skupinah. Dr. John Pierce iz skupine, ki je izvedla raziskavo, pravi, da se ključ skriva v vsakdanjem sočasnem početju obojega: uživanju veliko sadja in zelenjave ter fizični aktivnosti. (kk)

Nanodelci škodujejo zdravju ljudi

Nanodelci so najmanjši delci snovi, veliki od ene do nekaj sto milijardink metra. O njihovem vplivu na zdravje ljudi je bilo narejenih malo študij. Eno večjih so opravili strokovnjaki univez UCLA in San Diego v sodelovanju z organizacijo Veterans Affairs Medical Healtcare System in z njo dokazali, da so opozorila pred potencialno nevarnostjo nanondelcev utemeljena. Nanodelci, manjši od 200 milijardink metra, v človekovem telesu povzročijo sproščanje škodljivih kisikovih radikalov. Posebej nevarni so nanodelci železovega oksida, ki, če so manjši od 10 milijardink metra, zavirajo rast živčnih celic. Nanodelci, ki jih industrija že precej uporablja, v telo pridejo skozi kožo in dihala. Na univerzi UCLA že razvijajo tehnologijo, s katero bodo delce prekrili s posebno snovjo in tako zmanjšali njihovo nevarnost za ljudi. Na Tehnološkem inštitutu v New Jerseyju pa so ugotovili, da so nanodelci škodljivi tudi za rastline. Nanondelci aluminijevega oksida so upočasnili rast korenin korenja, koruze, kumar, zelja in soje. (kk)

Preprosti test zgodaj odkrije Alzheimerjevo bolezen

Ena od večjih težav, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo, je njeno diagnosticiranje v fazi, ko bolezenski znaki še niso jasno izraženi. Zdaj so na stanfordski univerzi razvili test, s katerim je moč z 90-odstotno verjetnostjo bolezen napovedati celo do šest let vnaprej, pa tudi odkriti tiste, pri katerih se je že razvila. Gre za krvni test, ki so ga razvili na podlagi študije, v kateri so merili 120 proteinov pri petih ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo in pri petih zdravih ljudeh. Dobljene podatke so primerjali s krvno sliko 129 bolnikov, ki so imeli različno močno izražene simptome Alzheimerjeve bolezni, in krvno sliko 92 bolnikov s potrjeno diagnozo. Odkrili so, da se »ključ« skriva v 18 specifičnih proteinih. Gre za proteine, ki sodelujejo pri tvorbi krvnih celic, imunskih procesih in celični smrti. Dr. Tony Wyss-Coray, ki je vodil študijo, meni, da gre za okvaro pri nastajanju celic, ki »sodelujejo« pri »čiščenju« beta-amiloidnih proteinov, ki so odlagajo v možganih in uničujejo možganske celice. (Nature Medicine; kk)

Upanje za bolnike z boleznijo motoričnega nevrona

Bolezen motoričnega je nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene motorične nevrone v hrbtenjači in možganskem deblu. Živčne celice, odgovorne za krčenje mišic, zaradi v 95 odstotkih neznanega vzroka začnejo odmirati, zaradi česar nastopi ohromelost mišic. Najpogosteje zbolijo moški po 40. letu starosti. Za bolezen ni zdravila, večina bolnikov zaradi odmrtja nevronov, ki oživčujejo pljuča, umre v dveh do petih letih po diagnosticiranju, kar polovica celo v prvih štirinajstih mesecih. Novo upanje za bolnike prinaša odkritje znanstvenikov iz Univerze v Bathu, ki so našli povezavo med angiogeninom - genom, ki sodeluje pri formiranju krvnih žil, in boleznijo motornega nevrona. Pri skupini bolnikov so odkrili mutirano obliko angiogenina in dokazali, da je toksična za motorne nevrone. Če bi zdravnikom uspelo mutirani gen blokirati, bi mogoče s tem lahko ustavili bolezen. Študije, s katerimi naj bi odkrili mehanizme, preko katerih angiogenin vpliva na nastanek in razvoj bolezni, že potekajo. (Human Molecular Genetics, kk)

Sestavina v čiliju »gasi« bolečino

Čili, priljubljena začimba iz plodov grmičaste tropske rastline, podobne papriki, si utira pot v medicino. Harvardski znanstveniki so namreč odkrili, da capsaicin, sestavina, zaradi katere čili peče, deluje kot analgetik, pri čemer za razliko od konvencionalnih anestetikov ne vpliva na druge celice. Capsaicin blokira samo receptorje za bolečino, drugih živčnih celic pa ne, kar pomeni, da odpade najbolj neželeni stranski učinek lokalne anestezije: začasna paraliza dela telesa. Harvardski znanstveniki so uporabili molekulo QX-314, ki deluje enako kot ostali analgetiki, je pa prevelika, da bi sama vstopila v živčno celico. Ko so ji dodali capsaicin, je slednji pri receptorjih za bolečino (pri drugih pa ne) »odprl« kanal v celični steni, skozi katerega je lahko vstopila molekula QX-314. Če se bo tehnika, ki je bila zelo učinkovita pri laboratorijskih živalih, obnesla tudi pri ljudeh, bo to temeljito spremenilo obravnavanje bolečine pri milijonih operacijah, ki jih vsako leto opravijo v lokalni anesteziji. (Nature, kk)

Zarodne celice pospešujejo razvoj metastaz

Nevarne spremembe v celicah tumorja, ki povzročijo, da se slednje začnejo nekontrolirano širiti po telesu, lahko sprožijo zarodne celice, je pokazala študija, ki so jo opravili na inštitutu Whitehead. Njihova raziskovalna skupina je ugotovila, da so se pri miših rakave celice mnogo hitreje širile, če so bile med njimi zarodne celice. Miši, ki so imele raka na prsih, so razdelili v dve skupini. Eni so iz kostnega mozga vzeli določeni tip zarodnih celic - tako imenovane »glavne« celice, ki se lahko razvijejo v kostno, maščobno, mišično in hrustančno tkivo, in jih dodali rakavim celicam. »Mešanje« je povzročilo, da je rak dobesedno podivjal: metastaze v pljučih so nastajale sedemkrat hitreje kot pri miših druge skupine. Kaže, da je prisotnost zarodnih celic spodbudila genetske spremembe v celicah tumorja, zaradi katerih je slednji metastaziral. Študija pa je tudi odkrila potencialno zdravilo: cytokin CCL5, ki nastaja v istih zarodnih celicah, je zavrl rast rakavih celic, ki so jih »gojili« v laboratoriju. (Nature, kk)

Onesnaženi zrak povečuje tveganje za infarkt

Bolniki s koronarno boleznijo srca, ki vdihavajo s trdnimi delci onesnaženi zrak, močno povečajo tveganje za infarkt ali drug srčno-žilni dogodek, je pokazala raziskava švedskih znanstvenikov, v kateri je sodelovalo 20 bolnikov s stabilno angino pektoris, ki so v zadnjega pol leta doživeli srčni infarkt. V posebni komori so v mirovanju in ob zmernem telesnem naporu eno uro dihali onesnaženi zrak – šlo je za razredčeni izpuh dizelskega motorja (300 mikrogramov delcev v m3 zraka), ter čisti zrak. Ves čas so jim snemali EKG v 12 odvodih, šest ur po bivanju v komori pa so jim ocenili vazomotorično in fibrinolitično aktivnost. Izkazalo se je, da se je srčna frekvenca ob naporu povečala enako pri dihanju onesnaženega in čistega zraka. Ishemično breme srca (ishemija = pomanjkanje krvi) je bilo ob dihanju onesnaženega zraka bistveno večje kot ob dihanju čistega, prav tako se je za 35 odstotkov zmanjšalo izplavljanje plazminogena, proteina, ki igra pomembno vlogo pri strjevanju krvi. (The New England Journal of Medicine, kk)

Uporaba mobilnega telefona in rak na možganih

Švedska profesorja Lennart Hardell in Kjell Hansson Mild sta retrospektivno analizirala enajst študij in ugotovila, da so skoraj vse dokazale povečano tveganje za raka glialnih celic. Gre za celice v živčnem sistemu, ki služijo strukturni opori in hranjenju nevronov, a ne prenašajo dražljajev. Pri tistih, ki mobilnike uporabljajo več kot deset let vsaj uro na dan, je tveganje, da se bo na strani glave, kjer prislanjajo mobilnik, razvil acoustic neuroma, benigni tumor, ki pogosto povzroči gluhost, dvakrat večje kot pri ljudeh, ki telefona sploh ne uporabljajo. Tveganje za nastanek malignega glioma na obremenjeni strani glave je večje celo za 2,5-krat. Posebej v nevarnosti so otroci, saj je njihova lobanja tanjša. Mobilni operaterji izsledke študije zavračajo in se sklicujejo na 8 milijonov funtov vredno britansko študijo, ki je dokazala, da na kratki rok sevanje mobilnih postaj ni nevarno. Vendar pa večina možganskih tumorjev za svoj razvoj potrebuje več kot deset let. (Occupational Environmental Medicine, kk)

Globalno segrevanje lahko izzove množično izumiranje

V naslednjem stoletju naj bi se temperature dvignile za dve do šest stopinj, kar bi lahko privedlo do množičnega izumiranja rastlinskih in živalskih vrst. Ogroženih naj bi bilo več kot 90 odstotkov vseh vrst. Britanski znanstveniki so na podlagi raziskovanja fosilov dokazali neposredno povezavo med klimo in biološko raznolikostjo v zadnjih 520 milijonih let. Slednja je bila v hladnejših in bolj suhih obdobjih visoka, v toplih in vlažnih, značilnih za »toplo gredo«, pa nizka. »Naši izsledki predstavljajo prvi neposredni dokaz, da klimatske spremembe konsistentno pojasnjujejo variacije v fosilih,« je izjavil vodja raziskovalne ekipe dr. Peter Mayhew. »Če so današnje napovedi točne, bo v najslabšem primeru že čez nekaj človeških generacij prišlo do velikega izumiranja življenja na Zemlji.« Štiri od petih masovnih izumiranj živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji so se zgodila v toplih in vlažnih pogojih, vključno z največjim, v katerem je pred 251 milijoni let izginilo kar 95 odstotkov vrst. (Proceedings of the Royal Society, kk)