Biatlonec, ki veliko obeta

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Šport / petek, 12. februar 2021 / 10:39

Devetnajstletni Kamničan Lovro Planko izhaja iz športne družine, zato ne preseneča, da do športa goji prav poseben odnos. Motivacije za treninge mu ne manjka, saj se zaveda, da je vrhunski šport tek na dolge proge.

Kamnik – Lovro Planko iz Nevelj pri Kamniku je športnik, ki veliko obeta. Bil je najmlajši biatlonec, ki je bil sprejet v reprezentanco, na domačih in mednarodnih tekmovanjih pa je osvojil že številne medalje. Tudi v prihodnosti si želi tekmovati in posegati po najvišjih stopničkah, tudi na olimpijskih igrah.

Z velikimi tekmovanji že ima nekaj izkušenj, tudi uspehov, saj je na mladinskem svetovnem prvenstvu v zasledovalnem teku osvojil tretje mesto, drugo mesto pa v sprintu. Dosedanje uspehe si seveda želi nadgraditi, a z ničimer ne prehiteva. »Biatlon je vzdržljivostni šport, v katerem so potrebna leta priprav, zato se zavedam, da mi do samega svetovnega vrha manjka še nekaj ur treninga. Zavedam se, da sem še mlad tekmovalec in se mi zato nikamor ne mudi,« pravi Lovro, ki je tudi eden od trinajstih prejemnikov finančnih sredstev iz razpisa Mladi upi 2020 po izboru strokovne komisije.

Lani je uspešno zaključil Gimnazijo Šiška, opravil splošno maturo in se vpisal na Institut in akademijo za multimedije, kjer se izobražuje na področju multimedijske produkcije, saj je prepričan, da je izobrazba pomembna in da študij tudi športnikom daje potrebno širino. A njegova prva ljubezen in prioriteta ostaja biatlon. S tem športom se ukvarja že od svojega desetega leta. Od leta 2011 je član Smučarskega kluba Ihan, v katerem je najprej pod okriljem trenerja Janeza Gregorina, nato pa Aleša Gregoriča treniral tek na smučeh in biatlon, a se je hitro usmeril zgolj v biatlon, saj je bil tekmovalni ritem za obe športni panogi prenaporen. »Ker je moja ljubezen biatlon, sem se brez obotavljanja odpovedal tekmovanju v teku na smučeh, čeprav sem bil tudi v tej disciplini v Sloveniji najboljši v svoji starostni kategoriji,« pravi Lovro, ki je v mladinski biatlonski reprezentanci že od leta 2016. Tam je njegov trener izkušeni Janez Marič, večkratni olimpijec in zmagovalec tekme svetovnega pokala v biatlonu. Pravi, da so treningi pod njegovim vodstvom zelo intenzivni. V času priprav na zimsko sezono trenira tudi šestkrat tedensko, na skupnih pripravah reprezentance v zimskem času pa trenira celo dvakrat dnevno.

Trenutno si prizadeva, da bi postal član slovenske moške biatlonske A-reprezentance, čeprav se zaveda, da je slovenska ekipa na tem nivoju že zelo močna. »Moj cilj je ponoviti ali celo izboljšati uvrstitev na mladinskem svetovnem prvenstvu v biatlonu in se visoko uvrščati na mednarodnih mladinskih tekmovanjih, prav tako pa z dobrimi nastopi pridobiti nove izkušnje na članskih tekmovanjih IBU. Vsekakor bi rad postal tudi mladinski državni prvak v čim več disciplinah,« pravi.

Da gre za športnika iz pravega testa, se zaveda tudi Janez Ožbolt, mentor in vodja panoge biatlon. »Biatlon kot športna panoga zahteva ogromno dela in odrekanja ter tudi finančnega vlaganja v razvoj mladih perspektivnih tekmovalcev. Lovrov glavni cilj v prihodnjih sezonah bo uspešen nastop na mladinskih tekmovanjih najvišjega ranga, pa tudi postopen razvoj v vrhunskega biatlonca v mlajšečlanski in članski kategoriji. Vsekakor je Lovro tip športnika, ki veliko obeta, poleg tega pa je izredno delaven in prizadeven. Je športnik, v katerega se splača vlagati, in je prihodnost slovenskega biatlona.«

S športom je povezana cela družina Planko, Lovro pa je vrsto let poseben vzor imel v svojem starejšem bratu Matevžu, ki je bil eden najboljših triatloncev pri nas. Matevž je tekmovalno pot lani sicer sklenil, a skupaj še vedno odtečeta kakšen krog, prizna Lovro, ki rad prime tudi za kitaro in kaj zapoje. Končal je namreč tudi osnovno glasbeno šolo iz diatonične harmonike. Ko ne trenira, se vedno več ukvarja s fotografijo in se uči novih stvari na področju grafičnega oblikovanja.