Načrti z rezervatom Bobovek

V rezervatu Bobek so postavili informacijske table, v nadaljevanju projekta pa bodo postavili še klopi, zidce, vzpostavili bodo dodatne poti in učno pot. Na Bobovku imajo še druge smele načrte.

Kranj – Mestna občina Kranj (MOK) je pred kratkim v sodelovanju z ministrstvom za okolje in Zavodom RS za varstvo narave na območju Naravnega rezervata glinokopnih bajerjev na Bobovku, ki je v lasti družine Zabret, postavila tri informacijske table, ki obiskovalce seznanjajo z zgodovino, geologijo in biotsko raznovrstnostjo na tem območju, pa tudi z varstvenim režimom. To je prvi korak pri predstavljanju tega naravovarstveno pomembnega območja, ki obiskovalcem nudi številne ekosistemske usluge, med drugim tudi rekreacijo in doživljanje narave, obenem pa jih nagovarja k njegovemu varovanju in ohranjanju, so sporočili iz MOK-a.

Jezera Čukova jama, Krokodilnica in Ledvička so nastala, ko je jame na območju opuščenega glinokopa zalila voda. Leta 1903 je namreč Ivan Zabret, po domače Čukov Ivan, na Bobovku ustanovil žago in parno opekarno, opeko so izdelovali iz izkopane gline. Po opustitvi dejavnosti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so tu svoj prostor našle številne, tudi redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste in nastal je biotsko raznovrsten ekosistem, ki je dobil tudi naravovarstveni status. Od leta 2016 dalje je namreč Naravni rezervat Bobovek za naravovarstveno območje zavarovan s posebnim odlokom. (Ob)vodne površine in tamkajšnja vegetacija nudijo življenjski prostor številnim vodnim in obvodnim živalskim vrstam: enajstim vrstam rib, okoli 150 vrstam ptic, sedemnajstim vrstam vodnih hroščev, 41 vrstam metuljev, kačjim pastirjem, malim sesalcem, dvoživkam …

Na območju Čukove jame je danes dovoljeno vlagati in loviti ribe, kopati in drsati se, pluti s čolni in drugimi manjšimi plovili brez motorja. Na Krokodilnici te aktivnosti z odlokom niso dovoljene zaradi uresničevanja varstva in ohranjanja naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, lahko pa ob njej mirno opazujemo in doživljamo naravo, pojasnjujejo na MOK-u.

V nadaljevanju projekta bodo v rezervatu postavili tudi klopi, zidce, vzpostavili bodo dodatne poti in učno pot. V tretji fazi bo poskrbljeno še za ustrezno prometno signalizacijo na cestah, ki vodijo v Bobovek. Na skrbno izbranih točkah rezervata bo v prihodnosti mogoče taboriti, šotoriti, kuriti in urejati prostor za piknike. Danes je tam dovoljeno urejati teren v rezervatu, na parkiriščih, športnih in otroških igriščih ter postavljati naprave za vadbo in rekreacijo.

V obeh ledenih dobah se je v dolini Kokrice in Belce že razprostiralo obsežno, ne preveč globoko jezero. V trinajstmetrskem opekarniškem izkopu je moč spoznati 300.000 let globoko zemeljsko preteklost. Na območju jezer na Bobovku so našli tudi dve izjemni fosilni najdbi iz obdobja predzadnje ledene dobe. Odkritje fosilnih ostankov kleničev v starosti približno 180.000 let leta 1965 je prvi primer najdbe fosila te v Evropi še živeče vrste rib na svetu. Približno toliko naj bi bilo staro tudi okostje samice mamuta (Mammonteus primigenius), ki je poginila v jezeru.