Nisem hotela

Kot da je val ameriškega gibanja #MeToo oziroma #jaztudi šele zdaj zares pljusknil čez Alpe tudi k nam. Prejšnji teden smo v medijih spremljali izpoved slovenske igralke, da jo je v času, ko je bila še študentka, spolno nadlegoval profesor na fakulteti. Malo pred tem je senat Filozofske fakultete Igorju Pribacu odrekel ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja zaradi domnevnih obtožb o neprimernem vedenju do študentk.

Samo približno si lahko predstavljamo, kako majhen delček problema, ki sicer sega od neprimernih pripomb do najhujših dejanj spolnega nasilja, je našel pot v medije.

Po podatkih Društva za nenasilno komunikacijo so se namreč v zadnjih letih k njim zatekli številni študenti in študentke, žrtve spolnega nadlegovanja. Z različnih fakultet in z različno travmatičnimi izkušnjami. Skupno pa jim je bilo to, da žrtve v javnosti niso želele govoriti – brale so komentarje pod opisi drugih vrst nasilja pa tudi pod temami o gibanju #MeToo in zato vedele, da na podporo javnosti ne morejo računati.

V društvu ugotavljajo, da v našem okolju velja kultura molka, v kateri se pretvarjamo, da nasilja ni. A številke, ki govorijo tudi o tem, da je po nacionalni raziskavi vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti že doživela eno od oblik nasilja, govorijo drugače.

Gre za sistemski problem, so prepričani na Inštitutu 8. marec, kjer so prav tako dobili veliko pričevanj o spolnem nasilju. To je stvar, pravijo, ki je prisotna v vseh institucijah, kjer so prisotni hierarhični odnosi. Zato je prav, da žrtve, ki so dovolj močne, javno spregovorijo. Kljub temu da se pogosto izpostavijo vsaj pikrim pripombam v smislu, da bo zdaj »že za vsak pomežik potrebno pisno soglasje« in da če bi se jim kaj takšnega res zgodilo, z izpovedjo ne bi čakale mesece, leta, še celo dlje.

Lahko razložim na lastnem primeru, ki je k sreči daleč od tega, da bi mi pustil globoke rane, je pa tako tipičen, da se nanj še vedno spomnim vsakokrat, ko kdo spregovori o spolnem nadlegovanju.

Takole imam v spominu: jaz, mlado dekle, on pa starejši moški, takrat na službeni dolžnosti. Naenkrat njegova roka okoli vratu, druga na kolenu. Od šoka sem otrpnila, brez moči, da bi takoj vstala in odšla. Ne vem, kako sem se izvila iz situacije; mislim, da se kaj več od opisanega ni zgodilo.

»Pa da ne boš o tem povedala očetu ...« mi je še naročil, tega se dobro spomnim. Torej se je zavedal, da dela nekaj, kar ni prav.

Očetu nisem povedala, nikoli. Nikomur nisem povedala, vse do danes. Ker me je bilo sram. Še zdaj ne razumem, zakaj je bilo sram mene, ne njega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 7. februar 2016 / 23:11

Verjame vase in v nove uspehe

Smučarska skakalka SSK Alpina Žiri Ema Klinec je v zadnjem mesecu na večini tekem svetovnega pokala stala na zmagovalnem odru, kot pravi sama, pa bi s skoki, ki jih bo v naslednjih tednih prav gotovo...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / petek, 14. november 2008 / 07:00

Spominjajo se konca prve svetovne vojne

Ukanc - Letos je minilo devetdeset let od konca prve svetovne vojne. V torek, ob obletnici sklenitve premirja, je bila na vrhu Krna spominska slovesnost, na kateri je okoli dvajs...

GG Plus / petek, 14. november 2008 / 07:00

Liki živali in ljudi v lesu

Pod slemenom v Križah živita zanimiva soseda. Tretje leto ju druži rezbarstvo, ki je njun najljubši konjiček. Svoje izdelke predstavljata na razstavi trzinskih rezbarjev v Tržiču. Peter Guček in Ivan...

Slovenija / petek, 14. november 2008 / 07:00

Zakona proti finančni krizi

Državni zbor je na torkovem nadaljevanju izredne seje sprejel predloga novel zakonov o javnih financah in bančništvu, s katerima se bo država bojevala proti finančni krizi.

Kranj / petek, 14. november 2008 / 07:00

"Selitve nočemo!"

Stari zimski bazen v Kranju, v katerem deluje Alternativno kulturno društvo Izbruh, je vrnjen dedičem družine Majdič. Izbruhovci imajo eno samo željo: da jih ne bi izselili.

Prosti čas / petek, 14. november 2008 / 07:00

Stripi, bruci in Pankrti

Jesen je škofjeloški mladini postregla z vrsto dogodkov. Najbolj odmevno je bilo zagotovo brucovanje domačega študentskega kluba.