Rokopis Franceta Prešerna Sveti Senanus / Foto: arhiv NUK-a

Pridobili nov Prešernov rokopis

V Narodni in univerzitetni knjižnici so pridobili Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus.

Ljubljana – Gre za prvi izvirni in avtentični pesnikov rokopis pesmi, ki ga hranijo v NUK-u. Pesnitev je napisana v bohoričici z značilno Prešernovo pisavo, na koncu pa sledi njegov podpis v gajici. Sveti Senanus je satirična meniška balada, ki pripoveduje o Senanusu, ki se umakne na samotni otok, da bi se izognil skušnjavi, a tej kljub temu ne uide, zato se na koncu vseeno vrne med ljudi, pesem pa Prešeren tako zaključi predvsem zbadljivo do menihov.

France Prešeren je snov za satirično meniško balado Sveti Senanus prek pesmi St. Senanus and the Lady (Sv. Senanus in dama) Thomasa Moora vzel iz latinske legende, motiv pa je nato preoblikoval z mislijo in v posvetilo svojemu prijatelju Gašperju Crobathu p. Benvenutu (1805–1880). Ta je pesem Sveti Senanus od pesnika prejel 24. maja 1846, prvič pa je bila dve leti kasneje objavljena v petem zvezku Krajnske čbelice. Skupaj z Nuno, Šmarjino goro, Nebeško procesijo, Zdravljico in V spomin Matija Čopa je tako bila del sklopa zadnjih objav pesmi, ki jih je France Prešeren še doživel. Leta 1866 sta jo v zbirko Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom umestila urednika Josip Jurčič in Josip Stritar. Po nekaj ponovljenih izdajah je pesem objavo doživela tudi v slikanici Sveti Senan: Nuna in kanarček leta 1998 z ilustracijami Bogdana Groma.

Pesem o Senanu je vse od svojega nastanka pa do danes v literaturi in časopisju spodbujala različne razprave. Razmišljanja o svetem Senanu je tako mogoče zaslediti v korespondenci Josipa Stritarja, Bleiweisovi zavrnitvi Josipa Cimpermana, ki je želel v Novicah o pesmi objaviti prispevek, in celo v pesmih patra Benvenuta, v katerih je Prešernu odgovarjal na njegovo stvaritev. Rokopis Svetega Senanusa je v digitalni obliki na ogled na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 7. februar 2023 / 14:28

Prešeren, navdih za Gorenjski muzej

Ob letošnjem kulturnem prazniku so v galeriji Prešernove hiše pripravili občasno razstavo z naslovom Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev. Na ogled je izbor likovnih de...

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 29. december 2019 / 21:23

Slavje Lampičeve

Anamarija Lampič je na današnji tekmi v sprintu v prosti tehniki v Lenzerheideju ugnala vse tekmice.

Kultura / nedelja, 29. december 2019 / 17:40

Drugačno še ne pomeni slabo

Eden prvih vrhuncev aktualne sezone v Prešernovem gledališču je družinska drama Strahovi Henrika Ibsena. Pred ponedeljkovo ponovitvijo smo se pogovarjali z Vesno Jevnikar, ki v predstavi igra enega os...

Gospodarstvo / nedelja, 29. december 2019 / 17:39

Gorenjski kandidatki za inženirko leta

Med desetimi letošnjimi nominirankami za inženirko leta dve prihajata iz Gorenjske. Kamničanka Nina Lah je zaposlena v Leku, Ana Robnik pa v kranjskem Iskratelu. Izbor inženirke leta bo na slovesni pr...

Gospodarstvo / nedelja, 29. december 2019 / 17:37

Kmetija z raznolikimi dejavnostmi

Na Krtovi kmetiji v Zgornji Besnici se ukvarjajo z različnimi osnovnimi in dopolnilnimi dejavnostmi. Gospodar Marko je pred kratkim prejel priznanje zavoda za gozdove za najbolj skrbnega lastnika gozd...

Slovenija / nedelja, 29. december 2019 / 17:36

Govore vedno začenjam v slovenščini

Olga Voglauer, koroška Slovenka v dunajskem parlamentu, se vselej, ko se vrne domov, loti najljubšega opravila: molže.