Praznik drugačen, a kljub temu slovesen

Čeprav smo bili zaradi pandemije letos deležni nekoliko drugačnega zaznamovanja slovenskega kulturnega praznika, je Kranj vendarle zaživel v znamenju Prešerna in slovenske kulture. Prešernov dan po spletu so praznovali tudi v Vrbi.

Kranj, Vrba – Razstavišča in galerije v mestu so bile tudi letos odprte, vendar je bil v skladu z navodili NIJZ in dovoljenim številom ljudi v prostoru dostop vanje nekoliko omejen. Kljub temu pa omejitve nekje deset, spet drugje sedem, tam dve osebi naenkrat v galeriji ali muzeju niso ovirale številnih obiskovalcev, ki so si želeli ogledati aktualne razstave in muzejske postavitve. Za ogled Prešernove hiše in prenovljene spominske muzejske postavitve o življenju in delu Franceta Prešerna je bilo treba počakati v vrsti. Obiskovalce je še posebej pritegnila razstava originalnih tabel še sveže izdaje Gorenjskega muzeja Prešeren v stripu Magde Zore in Jožeta Trobca.

Nekaj čez enajsto uro sta v živem prenosu iz Galerije Prešernovih nagrajencev ddr. Damir Globočnik in mag. Marko Arnež predstavila monografijo Prešernovi nagrajenci za fotografijo, pri čemer sta gostila nagrajene fotografe Joca Žnidaršiča, Stojana Kerblerja, Milana Pajka, Toneta Stojka, Zmaga Jeraja in Borisa Gaberščika, nekatere v živo, spet druge po spletu in s posnetimi izjavami. Več razstav aktualnih umetnikov je bilo na ogled v razstaviščih Layerjeve hiše, na spletu so predvajali pogovor s pesnicama Andrejo Kosec in Mirjam Dular, ljudje so si ogledali razstave Gorenjskega muzej v Mestni hiši in gradu Khislstein, v Mali galeriji Likovnega društva Kranj pa je na ogled razstava Prešernu v čast, na kateri 15 članov društva predstavlja svojo aktualno umetniško produkcijo.

Galerija kranjskih kulturnih hramov pa so letos postale tudi mestne ulice. Na osrednji, po pesniku poimenovani ulici so si obiskovalci Kranja lahko ogledali ulično razstavo v spomin na Franceta Prešerna, skupaj pa so jo ustvarili Prešernovo gledališče, Mestna knjižnica Kranj, Gorenjski muzej, Layerjeva hiša in Zavod za turizem in kulturo Kranj. Portreti letošnjih nagrajencev, ki jih je v fotografski objektiv ujel Tone Stojko, so na ogled v Galeriji na mestu pred Mestno knjižnico ter v Galeriji Prešernovih nagrajencev. V širšem mestnem jedru je na javnih površinah na ogled tudi umetniški projekt Kultura na čakanju.

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je v družbi kranjskega podžupana Janeza Černeta v Prešernovem gaju položil venec na grob dr. Franceta Prešerna.

Lahko bi rekli, da se je življenje po skoraj letu dni znova vrnilo na ulice kranjskega mestnega jedra. Obiskovalci so se med ogledom kulturnih vsebin po mestu ustavili tudi ob sejemski ponudbi, ki je bila letos sicer na voljo v zmanjšanem obsegu. Mnogi so se tudi fotografirali z likom Franceta Prešerna, ki se že več let na ta dan v podobi domačina Bojana Beštra sprehodi po mestu – letos brez Julije, ker ne živita v istem gospodinjstvu, kot je dodal v njemu in bržkone tudi pesniku lastnem duhovitem tonu.

V večernih urah se je na spletu odvil letošnji Shod muz na kranjskem Parnasi, ki je sledil virtualnemu odprtju fotografske razstave Toneta Stojka Portreti Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada 2021. Kot nekaj zadnjih let je pogovore z letošnjimi lavreati vodila Patricija Maličev. V živem prenosu po spletu smo prisluhnili besedam Ferija Lainščka, Marka Mušiča, Matjaža Ivanišina, Braneta Senegačnika, Tomija Janežiča, Sandija Červeka, Lane Trotovšek ter Roka Jereba, Blaža Budje in Nine Majoranc. Nagovorila sta jih tudi župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec in predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada akademik dr. Jožef Muhovič. Na spletnem kanalu Prešernovo gledališče Kranj je ob 19. uri sledil tudi posnetek predstave Nede R. Bric Dr. Prešeren, za njim pa še posnetek sodobne drame Gorana Vojnovića Rajzefiber.

Virtualno po poti kulturne dediščine

Tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku organizirajo v rojstnih krajih pesnika Prešerna, se je letos odvijal virtualno. Ob osmi uri zjutraj so začeli polurno spletno premiero, s katero so obiskovalce popeljali po krožni desetkilometrski poti med rojstnimi hišami znamenitih mož. Jalnovo rojstno hišo na Rodinah je predstavil Janez Mulej, Finžgarjevo rojstno hišo v Doslovčah vodnica Petra Kržan, Janšev čebelnjak na Breznici vodnica in pravljičarka Irena Leskovšek, Čopovo rojstno hišo v Žirovnici vodnica Urška Aljančič, Prešernovo rojstno hišo pa vodnik Janez Dolžan.

Virtualni sprehod so popestrili Boštjan Gorenc - Pižama, akademski glasbenik Leon Leskovšek z venčkom slovenskih skladb, Aleksander Mežek s pesmijo V Žirovnici, Trkaj in Platinum Sellers z Gloso ter Mešana pevska skupina dr. Franceta Prešerna Žirovnica - Breznica s pesmijo Strunam. Prešernove pesmi so recitirali učenci Osnovne šole Žirovnica.

Obiskovalce sta pozdravila direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman in žirovniški župan Leopold Pogačar, ki je poudaril, da letošnji kulturni praznik praznujemo na drugačen način, a nič manj ponosno in svečano. Rdeča nit je kultura dialoga, s katero so želeli spomniti, kako dragocena so različna mnenja, a kako pomembno je pri tem, da smo v komunikaciji spoštljivi, prijazni in strpni.

Spletno premiero si je ogledalo okrog 150 ljubiteljev kulture (posnetek je še vedno na voljo), nekaj pa jih je vendarle obiskalo tudi Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in druge spominske hiše, saj so muzeji in galerije sicer lahko odprti, a ob upoštevanju vseh ukrepov. V Prešernovi rojstni hiši so bili tako lahko naenkrat samo štirje obiskovalci.