Mokre sanje ali resna pobuda

Ob potrjevanju rebalansa proračuna za 2021 na kranjskem mestnem svetu se je razprava večinoma vrtela okoli ideje o novi občini Kokrica. »To so mokre sanje,« meni Bojan Homan.

Kranj – Kranjski mestni svetniki so prejšnji teden potrdili rebalans proračuna za leto 2021. Ta se je predvsem zaradi višje povprečnine, prilivov iz intervencijskih sredstev zaradi epidemije koronavirusa ter transfernih prihodkov od sofinanciranih investicij iz evropskih in državnih sredstev povečal za 4,1 milijona na 78,9 milijona evrov, predvideno je tudi zadolževanje do 9,5 milijona evrov.

Investicijam je po novem namenjenih 28 milijonov evrov ali skoraj 36 odstotkov celotnega proračuna. Na novo se v rebalansu zagotavljajo sredstva za naslednje projekte: vrtec Bitnje dobrih (1,6 milijona evrov), Gorki – 2. sklop (1,4 milijona evrov), tehnična in druga dokumentacija (milijon evrov), komunalna infrastruktura Britof - Predoslje (432 tisoč evrov), Dnevno varstvo starejših Planina (584 tisoč evrov), dom upokojencev (460 tisoč evrov), dokončanje Bleiweisovega parka (377 tisoč evrov), opremljanje stavbnih zemljišč (200 tisoč evrov) in komunalna infrastruktura Mlaka pri Kranju (226 tisoč evrov).

Največ dodatnih investicijskih sredstev je namenjenih za prizidek telovadnice OŠ Staneta Žagarja (576 tisoč evrov), urbano prenovo Kranja 1 (453 tisoč evrov), rekonstrukcijo ceste Breg–Mavčiče (448 tisoč evrov), oskrbo s pitno vodo na območju Zgornje Save – 1. sklop (445 tisoč evrov), kolesarske povezave v Kranju 7–12 (431 tisoč evrov), investicije in investicijsko vzdrževanje na področju osnovnošolskega izobraževanja (195 tisoč evrov), za gradnjo in obnovo magistralnih vodovodov (191 tisoč evrov), investicije v krajevnih skupnostih (139 tisoč evrov), vzdrževanje in za obnovo vodovodnih objektov, športne objekte in za energetske sanacije občinskih objektov.

Razprava med mestnimi svetniki je bolj kot o rebalansu potekala o pobudi za ustanovitev nove občine Kokrica z okoli deset tisoč prebivalci. Sprožil jo je Bojan Homan (SDS), ki meni, da gre pri ustanavljanju nove občine za »mokre sanje«, a vseeno je svetoval previdnost pri nadaljnjem razporejanju občinskega denarja. Odzvala se je Barbara Gunčar (SLRP), da so vse občine, ki so se odcepile od nekdanje kranjske občine, bolj razvite in več denarja namenjajo podeželju. Severni del občine je doslej prejemal premalo in tudi v popravljenem proračunu za 2021 je enako, je ugotavljala. Poudarila je še, da bi nova občina Kokrica letno samo od povprečnine prejela 6,3 milijona evrov.

»Zdaj, ko se je ta del občine opremil s komunalno infrastrukturo, bi šli pa na svoje. Kako naj krajanom desnega brega Save razložim, zakaj imamo take ceste, azbestne cevi? Bodo tudi rekli, kaj ste pa naredili za desni breg, se bomo tudi odcepili. A zadeva ni tako nedolžna, ker ljudi danes lahko hitro okoli obrneš. Le nekaj jim obljubiš,« se je oglasila Saša Kristan (SDS). Nadaljeval je župan Matjaž Rakovec in med drugim opozoril, da je občina za gradnjo kanalizacije v severnem delu najela 6,6 milijona evrov kredita. »Če gre Kokrica po svoje, se del tega kredita izloči. Mestna občina Kranj, ki ima zdaj 434 evrov dolga na prebivalca, bi imela 321 evrov dolga na prebivalca, Kokrica pa 642 evrov na prebivalca dolga,« je predstavil izračune. Opozoril je tudi, da se skoraj vsa sredstva iz povprečnine namenjajo za družbene dejavnosti, za investicije iz tega naslova ne bi ostalo nič.

»Ogledali smo si proračune okoliških občin, vemo, kaj bomo morali plačevati, tega se ne bojimo in na to računamo. Stvari peljemo v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, nikakor ne gremo mimo volje prebivalcev. Če bodo proti, bomo te aktivnosti ustavili,« je odgovorila Gunčarjeva, ki je predlagala tudi odcepitev zahodnega dela občine.