Od malega je rada pela

Teja Poljanšek študira džezovsko petje na znani umetniški univerzi Codarts (Codarts University of the Arts) v Rotterdamu. Je Kamničanka, ki izhaja iz družine, v kateri se pravzaprav vsi družinski člani tako ali drugače ukvarjajo z glasbo.

Vedno je rada pela in vedno je želela postati glasbenica. Izhaja iz glasbene družine.

»Res je. Moj brat in sestra sta oba študirana glasbenika. Glasba nas obkroža že od mladih nog. Že od osnovne šole naprej sem pri učiteljici Renati Smolnikar obiskovala ure solo petja, hkrati sem v glasbeni šoli več let igrala harmoniko in klavir, bila članica raznih zborov. V srednji šoli sem začela sodelovati z Maticem Smolnikarjem, se pri njem dodatno izobraževala o glasbeni teoriji, pela v muzikalih in vokalni skupini, nastopala na raznih prireditvah. Po srednji šoli pa sem se odločila za ure džezovskega petja pri Anji Hrastovšek in se udeležila tečaja blues, soul in džezovskega petja pri Kristini Oberžan,« opiše glasbeno pot, ki je danes 22-letno Tejo Poljanšek na koncu vodila do sprejemnih izpitov na univerzi Codarts, eni vidnejših šol za glasbo, ples in cirkus v Evropi.

Nasploh je precej razmišljala o tujini, in ker džezovskega petja v Sloveniji ni mogoče študirati, je bila njena odločitev pričakovana. Džez kot stil glasbe jo navdušuje, daje pa ji tudi veliko glasbene širine in znanja. S pridom ga lahko uporablja, ko poje pesmi drugačnih žanrov.

Letos v sklopu šole pripravlja lasten projekt, kjer bo avtorica pesmi, vodja glasbene skupine in vokalistka. Redno in priložnostno sodeluje tudi pri drugih podobnih projektih, le da doma manj, ker je večino časa v tujini, se pa povabilom rada odzove.

Kakšno pa je življenje na Nizozemskem, kakšni so Nizozemci, nas je zanimalo. Nasmehne se, da kakšni so Nizozemci, težko oceni, saj je njena družba raznolika, zelo mednarodna. Po njenih izkušnjah precej delovno orientirani. »Zdi se mi, da so splošno gledano individualisti in odprti ljudje.« Kot država pa da je Nizozemska odprta, napredna, prebivalstvo pa je sploh v večjih mestih zelo raznoliko, še doda.

Z nizozemščino Teja večjih težav nima, saj na univerzi vsi govorijo angleško. Tako da nizozemsko ne govori, pozna pa nekaj osnovnih fraz.

Novi koronavirus »nagaja« tudi Nizozemcem. Vesela je, da je vsaj univerza odprta in lahko skupine vadijo, če že ne morejo nastopati. Čeprav se občasno pojavi kakšna priložnost za nastop ali snemanje in potem takrat toliko bolj uživa, veselo pripomni. Kaže se tudi porast snemanja in produkcije od doma. »Precej ustvarjamo tako, da vsak posname svoj del pesmi in v posebnem programu potem to 'zlepimo' v celoto,« pove.

Čeprav sicer lahko vadi na univerzi in so nekatera predavanja v živo, se določena vseeno izvajajo na spletu. »Lokali in restavracije so zaprti, zbiranje je omejeno, a ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa so tu vseeno bolj ohlapni kot v Sloveniji. Več možnosti je za delo, zunanje aktivnosti in druženje,« razloži, kako je videti življenje v Rotterdamu v času pandemije. Prizna pa, da bi bila v primeru popolne ustavitve življenja verjetno raje doma, kjer je več priložnosti za sprehode v naravo, obisk hribov – te na Nizozemskem tudi pogreša. Sploh se Teja v Kamnik rada vrača. Zanjo je toplina doma in družine neprecenljiva, vsakič znova pa se še posebno veseli domačih enolončnic in štrukljev iz mamine ter babičine kuhinje.