Skavt je prijatelj vsakomur

Mineva sto let od izdaje knjige lorda Baden-Powella: Skavt, navodilo za vzgojo dobrih državljanov, ki so jo leta 1932 prevedli tudi v slovenski jezik. Skavtska bibilja, kot ji pravijo, je pred kratkim izšla še v spominski faksimilni izdaji.

Leta 1908 je lord Robert Baden-Powell izdal knjigo Scouting for boys - a handbook for instruction in good citizenship (Skavt, navodilo za vzgojo dobrih državljanov). Knjiga je aktualna še danes. Leta 1932 so jo prevedli v slovenski jezik, letos, na dan Zemlje in na dan tabornikov, pa je Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija, v Mestni hiši v Kranju predstavila ponatis avtoriziranega slovenskega prevoda iz leta 1932 ob stoletnici prve izdaje.

Poglejmo, kaj piše v njej o skavtskih zakonih: 1. Na skavtovo čast se je treba zanesti. 2. Skavt je zvest svoji domovini, svojim vodjem, svojim staršem, svojemu delodajalcu in svojim podrejenim. 3. Skavt mora biti koristen in mora drugim pomagati. 4. Skavt je prijatelj vsakomur in vsakemu drugemu skavtu je brat, ne glede na to, kateremu družabnemu sloju pripada. 5. Skavt je viteški. To se pravi: vljuden je do vseh, zlasti do žen in otrok, starih ljudi in invalidov, itd. 6. Skavt je prijatelj živali. 7. Skavt uboga svoje starše, svojega vodnika ali četovodjo, ne da bi ugovarjal. 8. Skavt se smeje in žvižga, če so težave še tako velike. 9. Skavt je varčen. 10. Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih.

Skavtsko gibanje

»V Angliji se je leta 1908 pojavilo novo mladinsko gibanje, skavti. Lord Robert Baden-Powell je želel s svojim novim gibanjem zbuditi pri mladih, predvsem dečkih, zanimanje za naravo. V skavtih je želel vzbuditi iznajdljivost, vztrajnost, zanesljivost, viteštvo, versko toleranco, čast, domoljubje, predvsem pa spoštovanje državnih simbolov in sočloveka, ki ga mora skavt izkazovati vsak dan. Lord Baden-Powell je leta 1907 na Brownsea Islandu organiziral prvi skavtski tabor, ki se šteje za začetek skavtske organizacije,« je povzel zgodovino načelnik Zveze tabornikov občine Kranj Klemen Markelj.

Po prvi svetovni vojni so skavtske in gozdovniške (gozdovniki so se kasneje preimenovali v tabornike) ideje padle na plodna tla tudi na ozemlju Slovenije. Zaradi močnega razmaha obeh gibanj se je pojavila tudi potreba po ustrezni literaturi. Nekaj izdanim in prevedenim knjigam (Taborniški red za dečke in deklice, Igre za mladce) se je leta 1932 pridružil avtoriziran prevod Baden-Powellove knjige Skavt, navodilo za vzgojo dobrih državljanov.

»Po drugi svetovni vojni so predvojni skavti in gozdovniki 22. aprila 1951 v Ljubljani ustanovili Združenje tabornikov Slovenije, ki se je kasneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije. Šege in navade obeh predvojnih gibanj so se močno ukoreninile v Zvezi tabornikov Slovenije (ZTS), kar je konec 80. let privedlo do vračanja k izvirnim gozdovniškim in skavtskim idejam. Leta 1994 je bila ZTS kot nacionalna skavtska organizacija sprejeta v svetovno organizacijo skavtskega gibanja. V Sloveniji od leta 1990 deluje tudi Združenje slovenskih katoliških skavtov,« je še nanizal Markelj.

»V svojem življenju sem videl, kako propadajo organizacije, družbe, naša organizacija pa je trdna že več kot sto let,« je na predstavitvi faksimilne izdaje knjige Skavt, navodilo za vzgojo dobrih državljanov, povedal verjetno najstarejši tabornik v Sloveniji, 96-letni Miloš Miović iz Maribora. In nenazadnje, skavti bi rekli: Zamislimo se in se vprašajmo, kdaj smo nazadnje naredili dobro delo?