In vendar so jih brali

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 8. september 2018 / 16:39

»Izvod papeškega indeksa, natisnjen leta 1711 pod papežem Klemenom XI., je imel v lasti kamniški župnik in operoz Maksimilijan Leopold pl. Rasp. Vsestransko izobraženi pospeševalec pobožnosti, verske vzgoje, šolstva in cerkvenih obnov v svoji župniji si je indeks priskrbel leta 1713, nato pa ga je stalno študiral, preverjal in dopolnjeval. Iz njegovih zaznamkov in pripomb je razvidno, da je posebej podrobno preučil tridentinska pravila in priporočila poznejših papežev, na primer o branju hebrejskih knjig. V seznamu si je označil pomembne prepovedane avtorje, na primer Petrarko, Machiavellija, Melanchthona, Calvina in Bayla. Zanimal se je za novejša teološka, posebej mariološka dela in dela, naperjena zoper papeštvo. Pozoren je bil na oba Slovenca na papeškem indeksu: Primoža Trubarja kot avtorja prvega razreda in Schönlebna kot avtorja vsaj dveh prepovedanih knjig. V istem času in z istim namenom kakor Rasp so indeks uporabljali tudi drugi slovenski duhovniki. Ljubljanski stolni dekan Janez Anton Dolničar pl. Thalberg, Raspov sodelavec iz Akademije operozov, na primer, je imel v lasti indeks papeža Inocenca XI. iz leta 1685, ki ga je kupil leta 1686 v Rimu. Izvod indeksa iz leta 1683 pa je v frančiškanskem samostanu v Novem mestu od leta 1712 naprej uporabljal p. Bernardin Gregorič. / S popolnoma drugačnim namenom si je indeks papeža Benedikta XIV. iz leta 1752 priskrbel baron Zois. Mecen slovenskega preroda, ki se je kot mladenič čutil blizu senzualizmu, morda deizmu, se je v starosti in bolezni sicer znova približal katolicizmu, vendar kot razsvetljenec indeksa značilno ni več razumel kot verskega priporočila, ampak ga je moral v svoji izjemno bogati knjižnici uporabljati kvečjemu kot bibliografijo oziroma brati kot dokument časa. Reformirani indeks so dobro poznali tudi drugi Kranjci. Izdajo iz leta 1764 je v frančiškanskem samostanu v Kamniku od leta 1769 naprej uporabljal p. Modest Fabijanič.« (Str. 24–25)

Bil je vroč avgustovski dan, ko sem si v razstavni dvorani NUK ogledal razstavo Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke NUK. Dvorana je bila zatemnjena in močno klimatizirana, taka naj bi ustrezala dragocenim starim knjigam, meni je pa zaradi vročine. Če si želite razstavo ogledati, morate pohiteti, odprta je samo še do 15. septembra. Lahko pa si oskrbite katalog, iz katerega je gornji gorenjsko izbrani odlomek. Priča o tem, da so bili naši predniki tudi v tem oziru na tekočem.