Zgodbe gorenjskih družinskih podjetij
EY Slovenija predstavlja deset novih zgodb družinskih podjetij, med njimi jih je pet s širšega gorenjskega območja: Agromehanika iz Hrastja, Rast Tim iz Vesce pri Vodicah, Genis iz Kranja, Kmetija Pustotnik iz Gorenje vasi in Tradicija Avsenik iz Begunj.
V EY Slovenija so letos nagrado odličnosti za najboljše slovenske družinske prakse in družinska podjetja podelili podjetju Lotrič Meroslovje iz Selc, v katerem je aktivnih pet družinskih članov.
Družba EY Slovenija, ki ponuja družinskim podjetjem storitve glede nasledstva, razvoja in rasti, od leta 2014 dalje vsako leto postavi na gospodarski zemljevid Slovenije deset odličnih družinskih podjetij. »Letošnja knjiga, s katero smo dopolnili knjižnico 70 zgodb družinskih podjetij, je nastala kot pričujoči dokument časa, ki ga je zaznamovala kriza,« pravi Mojca Emeršič, vodja družinskega podjetništva pri EY Slovenija, in dodaja, da se družinska podjetja v krizah glede na ostalo gospodarstvo odzivajo dobro, a letošnja je tudi zanje poseben izziv, predvsem zaradi nepredvidljivosti in dolgotrajnosti.
V knjigi je tudi pet zgodb s širšega gorenjskega območja: Agromehanika iz Hrastja, Rast Tim iz Vesce pri Vodicah, Genis iz Kranja, Kmetija Pustotnik iz Gorenje vasi in Tradicija Avsenik iz Begunj. Zgodbe so objavljene na spletni strani EY Slovenija, ob podpori Spirit Slovenija, ki delno financira izdajo knjig, pa je dvesto kompletov knjig iz preteklih let dostopnih tudi v knjižnicah.
Edini slovenski izdelovalci traktorjev
V Agromehaniki izdelujejo kmetijsko mehanizacijo, edini v Sloveniji tudi traktorje, kot prvi na svetu so na trg ponudili kompaktni traktor z novim motorjem z emisijskim standardom Stage 5 v razredu od 50 do 60 konjskih moči (KM). Začetki družbe segajo v leto 1968, temelje je postavil zdaj že pokojni Friderik Lazar, zdaj že vrsto let podjetje vodi njegov zet Jan Šinkovec, predstavnik tretje generacije je sin Anže, ki je direktor prodaje. V podjetju zaposlujejo več kot sto petdeset ljudi. Večino proizvodnje, kar devetdeset odstotkov, izvozijo, največ v evropske države, v zadnjih letih pa tudi na druge celine. Lani, ko so bili tudi gorenjska gazela, so ustvarili 22 milijonov evrov prihodkov in so tako kot večino let poslovali z dobičkom. Okoli 60 odstotkov prihodkov ustvarijo s prodajo lastnih izdelkov, 40 odstotkov pa s prodajo izdelkov tujih izdelovalcev. Tako kot vsaka kriza je tudi njim epidemija prinesla upad potrošnje, čas krize pa namenjajo razvoju novih in bolj izpopolnjenih izdelkov.
e-Branjevka dostavlja sadje in zelenjavo
V času epidemije novega koronavirusa je poraslo tudi zanimanje za spletno nakupovanje hrane. To je tudi glavna tržna niša družinskega podjetja Rast Tim, ki preko spletnega portala e-Branjevka dostavlja na dom ali v podjetja naročene zabojčke s sadjem in zelenjavo. Vsak dan tako oskrbijo že okrog dvesto petdeset podjetij, ki skupno zaposlujejo več kot dvajset tisoč ljudi. Podjetje sta pred sedmimi leti ustanovila brata Tadej in Gregor Grm, danes je v posel vpletena vsa družina: njuna mama Zdenka in oče Marko ter Tadejeva žena Sonja. Brata ne skrivata ambicij, da bi nekoč s poslom prestopila tudi slovenske meje ter s sadjem in zelenjavo oskrbovala sosednje trge.
Izvedli prenovo registrov prebivalstva
Kako elektronsko poslovanje čim bolj učinkovito in celovito vpeljati v življenje podjetij, da jim bo ostalo več časa za naloge, ki prinašajo pravo vrednost za posel? Odgovore na to vprašanje že več kot četrt stoletja iščejo v družinskem podjetju Genis, ki je znano po tem, da je v letu 2004 za državo izvedlo celotno prenovo registrov prebivalstva; njegovo jedro pa je kljub posodobitvam in izboljšavam še danes enako. Postali so vodilni razvijalec aplikacij in dokumentnih informacijskih sistemov za podporo delovnim postopkom v gospodarskih organizacijah in v javni upravi, lani so s prodajo ustvarili 2,3 milijona evrov čistih prihodkov. Podjetje je ustanovil Stane Štefančič, njegov sin Janko pa je vodenje prevzel v času velike gospodarske krize.
Zdaj, v času koronakrize, jim povpraševanje po elektronskih storitvah ni upadlo, saj ugotavljajo, da je covid-19 največji pospeševalec digitalizacije.
Kmetija Pustotnik našla svojo pot v sirarstvu
Dve generaciji družine Brence pišeta uspešno podjetniško zgodbo Kmetije Pustotnik, ki je svojo pot našla v sirarstvu in v kulinaričnem turizmu. »Z ženo sva že na začetku razumela, da morava razvijati dve ločeni enoti: tako tradicionalno kmetijo kot podjetje, ki nam bo omogočalo poslovno bolj zanimive, razgibane priložnosti,« pravi oče Milan, ki je klasično kmetijo prevzel že zelo zgodaj, pri 24 letih, in tudi sam zelo zgodaj dal otrokom možnost, da prevzamejo odgovornost in se razvijajo. Tri petine mlečnih izdelkov ustvarijo iz kravjega mleka, dve petini iz kozjega in ovčjega mleka, ki ga odkupujejo od partnerskih kmetij. Eno od lokalnih kmetij so tudi finančno podprli pri preusmeritvi v kozjerejo. Mlečne izdelke prodajajo tudi v Mercatorju in E.Leclercu, lani so postali premium dobavitelj v Maxi Marketu, tretjino izdelkov prodajo v turistični dejavnosti. Z začetkom epidemije so v pičlih desetih dneh odprli spletno trgovino, odziv je bil izjemen, presenetila jih je zvestoba strank. Razmišljajo tudi o prihodnosti – o širjenju ponudbe izdelkov, o povečanju hleva in črede krav, o dokupu zemljišč oziroma pašnikov ...
Tradicija Avsenik: preplet gostinstva in glasbe
Tradicija Avsenik je podjetje in družina, ki prepleta gostinstvo z glasbo, prireditvami in dodatno turistično ponudbo. Obnovljeno gostilno Jožovc so obogatili s prostorom za prireditve, vrhunec prireditev je festival Avsenikove glasbe. Odprli so muzej Avsenik, Sašo s svojim ansamblom goji ljubezen do narodno-zabavne glasbe. Pred koronavirusom so zaposlovali dvajset ljudi, zdaj začenjajo na novo. Čas je za iskanje novih začetkov v gostinstvu, glasbi in dogodkih, pravijo Avseniki. V prihodnost bodo uspešno podjetniško zgodbo Gregorja in Katarine Avsenik ponesli otroci: Sašo, Aleš, Monika, Nataša in Primož. Na vprašanje, kako koncertirajo v podjetju, direktor Grega Avsenik pravi: »Samo srce je premalo. Poleg srca in znanja je nujno tudi povezovanje med zaposlenimi. Solistov ni, vsak je pomemben.«