Direktor koroške Kmetijske zbornice Hanzi Mikl, svetnica Skupnosti južnokoroških kmetov v zbornici Marija Mader Tschertou in predsednik Kmetijske izobraževalne skupnosti Miha Zablatnik z letošnjim koledarjem

Koledar, knjige in ples

Božični in novoletni čas krojita tudi življenje Slovencev na Koroškem. Tudi dogodki so povezani s prazniki.

Tudi prihodnje leto 2015 se za Slovence na Koroškem začenja s Slovenskim plesom, najstarejšo slovensko prireditvijo. Letošnji, že 63. ples bo v petek, 2. januarja, ob 20. uri v dvorani Casineuma v Vrbi/Velden ob Vrbskemn jezeru. Za ples bosta igrala ansambel Saša Avsenika in Toti Bend iz Maribora. Gostje iz Slovenije, dobrodošli. Vstopnice si lahko zagotovite na Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu ali na večerni blagajni na prireditvi.

Eden takih je izdaja Kmečkega koledarja, za kar že leta skrbi Kmečka izobraževalna skupnost pri Skupnosti južnokoroških kmetov. Letošnji koledar, ki so ga predstavili sredi decembra v Tinjah/Tainach, je uredila neutrudna Olga Voglauer, kmetica iz okolice Bilčovsa/Ludmannsdorf, ki je tokrat v koledar vključila zgodbe ljudi, za katere ne bi mislili, da kmetujejo, pa to počno, vendar na nekoliko drugačen način, na manjših kmetijah in s tem uresničujejo svoje vizije. Za fotografije in oblikovanje je poskrbel koroški Slovenec, mojster fotografije Tomo Weiss, rojen v Šentjanžu/St. Johann v Rožu. V koledarju so predstavljene kmetije Andreasa Lutschouniga iz Resnice/Ressnig pri Borovljah, Karlija Krautzerja iz Šenpetra pri Šentjakobu/St. Peter bei St. Jakob im Rosental, Sonje, Gabrijele in Matije Hribarja iz Kort/Troegern pri Železni Kapli, Hanzija Samselniga iz Šmiklavža pri Rudi/St. Nikolai bei Ruden, kmetija Partlovih iz Matschach pri Bistrici v Rožu/Feistritz im Rosental in Božičeva kmetija iz Doba/Aich pri Pliberku/Bleiburg, na kateri kmetujeta Marko in Kristina Trampusch. Na koledarju so predstavljene še Šubernikova kmetija iz Radiš/Radsberg, na kateri gospodari Nuži Wieser, Košarjeva kmetija iz Gore/Rupertiberg pri Bilčovsu z gospodarjem Hanzijem Valentinitschem, Mohoričeva kmetija z Anjo, Hannesom in Josefom Jernejem iz Rikarje vasi/Rueckerdorf, kmetija Šteflc, za katero skrbijo oče Peter in sinova Peter in Mario Korpitsch, in za mesec december Pulharjeva kmetija iz Hodiš/Keutschach, za katero skrbijo Franci, Milka in Michael Kropiunig. Vsako leto namenijo en mesec kmetu iz Slovenije. Tokrat so maj namenili Janezu Peru iz Mengša, kmetu in znanemu glasbeniku, po domače Kovačevemu Janezu. Sam pravi, da so postali »mestna kmetija«, saj so na okoliških poljih in travnikih zrasli hiše in bloki.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 07:00

Teja s črnim pasom

Škofjeločanka Teja Lapanja, tekmovalka v Survivorju, nekdanja državna prvakinja v karateju, v zadnjih letih največ kolesari.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...