Kaj (naj) bo v sedmem paketu

Vlada je že sprejela osnutek sedmega paketa protikoronskih ukrepov, za katerega si mnogi želijo, da ga dopolni z dodatnimi ukrepi in s spremembo že obstoječih.

Kranj – Vlada je prejšnji teden sprejela osnutek predloga zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 (t. i. PKP7), sodeč po prvih odzivih pa si mnogi obetajo njegove dopolnitve do sprejema predloga sedmega protikoronskega zakona. Tega bi po besedah predsednika vlade Janeza Janše morala obravnavati že v sredo, a ker se predsednik DeSUS-a Karl Erjavec niti podpredsednik stranke ni udeležil predhodnega usklajevalnega sestanka predsednikov koalicijskih strank, bo vlada končni predlog oblikovala šele na eni od prihodnjih sej.

Kolikor je do zdaj znano, je v osnutek PKP7 na predlog ministrstva za zdravje vključena oprostitev davka na dodano vrednost za cepiva proti covidu-19, teste za novi koronavirus, opremo za testiranje in cepljenje ter vse s tem povezane zdravstvene storitve. Omenja se tudi ponovno izplačilo kriznega dodatka za upokojence in družine z najnižjimi prejemki.

Več za kritje fiksnih stroškov

Gospodarsko ministrstvo je predlagalo nekatere spremembe pri dodeljevanju spodbud za investicije, za dodatnih pet milijonov evrov pa bi povečali sredstva za nakup zaščitnih mask v gospodarstvu. Prav tako je ministrstvo predlagalo dvig subvencije za kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem na 2000 evrov na zaposlenega na mesec (zdaj tisoč evrov na zaposlenega), spremenili pa bi tudi rok za izplačilo te subvencije na najpozneje 20. januarja 2021.

Med predlogi novih ukrepov za pomoč turizmu so na ministrstvu poudarili uvedbo 200-milijonskega posojilnega sklada za turizem, ki bi se izvajal prek SID banke in bi bil namenjen spodbudam novih investicij v turizmu, uvedbo 90-milijonskega sklada za brezobrestne kredite, ki jih bo izvajal Slovenski podjetniški sklad, in več kot 100-milijonsko garancijo Slovenskega podjetniškega sklada za bančne kredite malim in srednje velikim podjetjem.

Zamrznitev minimalne plače ni predvidena

Sindikati so do vsebine PKP7 rezervirani. Po eni strani so zadovoljni, ker na usklajevanjih na Ekonomsko-socialnem svetu ni bilo predloga za zamrznitev minimalne plače, ki se je že nekaj časa napovedoval in mu sindikati odločno nasprotujejo, grozijo celo s stavko. Pričakujejo, da zamrznitev minimalne plače ne bo vključena tudi v končni predlog zakona. Na drugi strani pa sindikati opozarjajo, da višina nadomestila plače za čas karantene in višje sile zaradi zaustavitve javnega prevoza in zaprtja mej ne sme biti nižja od minimalne plače, zavzemajo se tudi za 100-odstotno nadomestilo plače v primeru okužbe s covidom-19. Predlagali so tudi izplačilo dodatka za pogoje dela v pogojih epidemije za vse zaposlene.

V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) Slovenije se med drugim zavzemajo za drugačno lestvico pri povračilu nekritih fiksnih stroškov, kritje najemnin za poslovne prostore v zasebni lasti in povračilo stroškov plač v celoti. »Od sedmega protikoronskega paketa pričakujemo takšne rešitve, ki bodo zajezile odpuščanje in zapiranje podjetij ter pripomogle k čim hitrejšemu okrevanju malega gospodarstva,« je poudaril predsednik zbornice Branko Meh, ki tudi opozarja, da obrtniki in podjetniki denarno pomoč potrebujejo takoj, ne šele čez dva meseca.

Tudi za kritje najemnin zasebnih prostorov

Pri povračilu nekritih fiksnih stroškov OZS predlaga novo lestvico, ki bi poleg upada prihodkov od prodaje upoštevala tudi upad prihodkov od prodaje na zaposlenega ali prihodkov od prodaje na obrat upravičenca, ukrep pa naj velja za obdobje od 16. marca dalje. Zavzemajo se tudi, da kriterij za prejem vseh pomoči iz interventnih zakonov (čakanje na delo, skrajšan delovni čas, kritje fiksnih stroškov, mesečni temeljni dohodek) ne bi bil več upad prihodka za več kot dvajset odstotkov, ampak upad prihodkov na zaposlenega (merjeno po delovnih urah) ali upad prihodkov na obrat za več kot dvajset odstotkov. Predlagajo še kritje stroškov najemnin tudi za prostore v zasebni lasti, drugačno obravnavo davčnih dolžnikov, ki so to postali zaradi posledic epidemije, in stoodstotno kritje nadomestila plač, torej bruta II, in ne le bruta I, saj razlika znaša 16,1 odstotka, česar delodajalci ne morejo kriti, zlasti pa ne tisti, ki jim je dejavnost v celoti prepovedana.

OZS še meni, da se ukrepi v sklopu aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih delodajalcem ne bi smeli izključevati. Zdaj namreč delodajalec za delavca, ki ga je zaposlil prek aktivne politike zaposlovanja in je zanj dobil subvencijo, ne dobi nobenega nadomestila za kritje stroškov plače iz interventnih zakonov, kar je za OZS nesprejemljivo. V zbornici še vedno tudi menijo, da podjetjem sploh ne bi bilo treba vračati državne pomoči, če so v tem letu uspešno poslovala. Bolje bi bilo, da bi podjetja ta sredstva namenila za razvoj podjetij ali nagrade zaposlenim, poudarjajo.