Epidemija prazni blagajno
Na Mestni občini Kranj so pri obravnavi rebalansa proračuna ocenili, da bodo zaradi epidemije novega koronavirusa imeli okoli osemsto tisoč evrov izgube.
»Skupna izguba po oceni znaša skoraj osemsto tisoč evrov, kar je primerljivo s sredstvi, potrebnimi za izgradnjo novega vrtca,« pravijo na Mestni občini Kranj.
Kranj – Na Mestni občini Kranj (MOK) so izračunali, da jim bosta vladni odlok o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v državi in uvedba brezplačnega parkiranja v občinski lasti in v upravljanju Komunale Kranj precej oklestila občinski proračun. Tako je bila v prvem valu epidemije izguba na račun upravljanja parkirišč, ki ga izvaja Komunala Kranj, okoli 52 tisoč evrov, dodatnih 15 tisoč evrov pa so izgubili na račun tržne dejavnosti parkirišč.
»V jesenskem obdobju bo izpad prihodkov zaradi brezplačnega parkiranja po ocenah znašal šestdeset tisoč evrov, torej približno šest tisoč evrov na teden. Na letni ravni je tako pričakovati primanjkljaj iz gospodarske dejavnosti parkirišč v višini 127 tisoč evrov,« pravijo na kranjski občini in pojasnjujejo, da na podlagi sproščanja javnega potniškega prometa parkirišča v lasti Mestne občine Kranj in v upravljanju Komunale Kranj od danes niso več brezplačna.
Ker je bil zaradi epidemije potreben nakup zaščitne opreme, od mask do rokavic in razkužil, in to tako za enote Civilne zaščite kot Gasilsko reševalno službo Kranj in Kranjske vrtce, je bil strošek več kot 152 tisoč evrov. Za vzpostavitev tako imenovanih rdečih con so dodatno porabili še skoraj 81 tisoč evrov.
Slabši bo tudi izkupiček Zavoda za turizem in kulturo Kranj. V primerjavi z lanskim letom ocenjujejo, da bo okoli 266 tisoč evrov manj prihodkov zaradi odpadlih prireditev, vodenj in drugih neprodanih turističnih produktov. Za stroške bi sicer porabil okoli dvesto tisoč evrov, kar pomeni, da gre za izgubo okoli 66 tisoč evrov. Tudi primanjkljaj na račun turističnih taks je ocenjen na okoli sto tisoč evrov, saj je bilo zaradi epidemije manj nočitev turistov.
Okoli 119 tisoč evrov naj bi znašal izpad prihodkov Prešernovega gledališča, medtem ko v Gorenjskem muzeju zaradi zaprtja računajo na okoli dvajset tisoč evrov izgube, saj bo manj pobranih vstopnin in tudi manj prodaje v muzejskih trgovinah.
Prav tako bo okoli sto tisoč evrov izgube zaradi zaprtega bazena, ki je v upravljanju Zavoda za šport.