Ni potnikov, manj tudi tovora

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / / 08:08

Med panoge, ki se zaradi pandemije covida-19 soočajo z zelo negotovimi in nepredvidljivimi časi, sodita tudi transport in logistika, še zlasti pa avtobusni prevozniki.

Kranj – Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so se podjetjem v dejavnosti prometa v prvih sedmih mesecih letošnjega leta prihodki znižali za trinajst odstotkov. Podatkov o padcih posameznih poddejavnosti prometa za letošnje leto na zbornici še nimajo, a statistični podatki kažejo, da je bilo v prvih sedmih mesecih pretovorjenega v Luki Koper za 18 odstotkov manj blaga, v javnem linijskem in mestnem cestnem prometu je bilo prepeljano 50 odstotkov manj potnikov, delež prepeljanih potnikov v turističnih cestnih prevozih pa je zanemarljiv, saj znaša le okrog deset odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Tudi letalski promet je praktično ustavljen in podobno kot turistični cestni prevozi predstavlja le 20 odstotkov lanskega prometa.

»Padec proizvodnje in povpraševanja v nekaterih panogah je bil tudi 40-odstoten, kar je povzročilo velik pritisk na cene prevozov, saj so na trgu proste prevozne kapacitete ter večja ponudba. Kazalnik zaupanja je bil septembra v kopenskem prometu za 16 odstotnih točk nižji kot septembra lani, v skladiščenju pa za 27 odstotnih točk. Pričakovane cene storitev ostajajo nižje kot lani za okoli osem odstotnih točk. Negativen je tudi kazalnik glede pričakovanega zaposlovanja v panogi,« poudarja Robert Sever, direktor združenja za promet pri GZS.

V skupini Arriva Slovenija, kamor sodi tudi kranjsko podjetje Arriva Alpetour, ugotavljajo, da so se zaradi vseh preventivnih ukrepov za zaščito zdravja voznikov in potnikov kapacitete njihovih avtobusov zmanjšale na povprečno 30 odstotkov v medkrajevnem prometu, kar posledično pomeni tudi manjše dovoljeno število potnikov na avtobusih. V primerjavi z lanskim letom so tako prihodki skupine upadli za 40 odstotkov. »Občasni prevozi zaključenih skupin in turistični prevozi po turističnih aranžmajih, ki jih ponujamo v lastni turistični agenciji, so se zmanjšali za kar 95 odstotkov. Upadli so tudi prihodki iz delavskih prevozov zaradi znatnega zmanjšanja obsega dela pri določenih naročnikih,« še pojasnjujejo.

Do sprejema zadnjega, petega protikoronskega paketa (PKP5) so bili ukrepi države usmerjeni predvsem v ohranjanje zaposlenosti, medtem ko poroštvena shema za prevoznike v praksi ni zaživela, ob tem ugotavlja Sever. »Prvo neposredno pomoč so avtobusni prevozniki turističnih prevozov, ki so v tej krizi najbolj prizadeti, dočakali ob sprejemu PKP5, čakamo pa še na realizacijo te pomoči, ki je namenjena pokrivanju fiksnih stroškov, vendar le za čas, ko podjetja nismo smela izvajati prevozov,« pojasnjuje.

Na Združenju za promet za najbolj prizadete panoge prevoza potnikov v okviru šestega paketa pomoči, ki ga pripravlja vlada, predlagajo podaljšanje ukrepov, ki opredeljujejo nadomestila za pokritje fiksnih stroškov, vsaj do konca tega leta. »Napovedi o ponovnem zagonu te dejavnosti so negotove, zato bo treba zagotoviti pomoč tudi še v drugem letu. Nekatere panoge v prometu brez pomoči države ne bodo preživele in tudi po normalizaciji razmer podjetja ne bodo sposobna zagnati svoje ponudbe na trgu, zato iščemo rešitve, kako tem podjetjem pomagati preživeti to zdravstveno krizo,« pravi Sever. V združenju so zato pripravili predloge ukrepov po vzoru drugih evropskih držav. Večina teh ukrepov gre v smeri nepovratnih sredstev in nadomestil za pokrivanje fiksnih stroškov, ki jih podjetja, kljub temu da ne poslujejo, imajo, pou­darja.