Miha Štular

Stoletnica cerkljanskih čebelarjev

Letos mineva sto let od ustanovitve Čebelarskega društva Cerklje. Kot pravi predsednik društva Miha Štular, se za podmladek ni treba bati.

Cerklje – Prav v tem času bi morali cerkljanski čebelarji počastiti stoletnico obstoja društva, a so praznovanje zaradi epidemije covida-19 odpovedali. Sto let od prvega občnega zbora je sicer minilo že v začetku leta – 25. januarja 1920 so se namreč ustanovni člani zbrali v takratnem Ljudskem domu v Cerkljah in ustanovili podružnico kranjskega čebelarskega društva. Prvi člani so bili načelnik Janez Eržen, načelnikov namestnik Miha Zevnik, tajnik in blagajnik Janez Burnik ter odborniki Luka Pavlič, Jernej Vombergar in Jakob Koprivnik.

Med pomembnejšimi mejniki zdajšnji predsednik Miha Štular našteva razvitje društvenega prapora leta 1976 ter ustanovitev čebelarskega krožka na Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah 11 let kasneje. Istega leta je čebelarsko društvo dobilo tudi svoj prvi čebelnjak, namenjen usposabljanju mladih krožkarjev. Pred tremi leti so začeli graditi nov čebelnjak in urejati medoviti vrt za osnovno šolo, delo pa jim je pred kratkim uspelo dokončati. Štular, ki je nedavno nastopil svoj drugi mandat na mestu predsednika društva, si želi, da bi se v njem čebelarji čim večkrat srečali in hkrati vzgojili mladi rod, ki bo nadaljeval stoletno tradicijo čebelarstva v občini.

»Število članov se vsako leto povečuje in to nas navdaja z optimizmom, da bo čebelarstvo v Cerkljah in okolici še naprej živelo kot doslej ali celo bolje. Še nikoli v zgodovini namreč čebela in čebelarstvo v družbi nista uživala večjega ugleda kot danes. K temu je največ pripomogla razglasitev svetovnega dneva čebel; in ne samo čebelarji, pač pa vsi državljani Republike Slovenije moramo biti ponosni na to, da je pobuda prišla prav iz vrst slovenskih čebelarjev,« pravi Štular, ki dodaja, da se pomena lokalnega čebelarstva zavedajo tudi tamkajšnji prebivalci. Cerkljanski čebelarji namreč glavnino medenih presežkov prodajo sosedom, prijateljem in znancem iz lokalnega okolja.

Za prihodnost čebelarstva v vaseh pod Krvavcem ne gre skrbeti, saj je zanimanja med mladimi veliko, je prepričan Štular: »Otroci so že po naravi raziskovalci in pri čebelah, ki veljajo za skrivnostni superorganizem, je tega raziskovanja neskončno veliko. Seveda vsak ne bo niti ne more biti čebelar; pravijo, da za čebele potrebuješ posebno žilico, kogar pa enkrat osvojijo, jim bo ostal zvest do konca življenja.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sobota, 21. april 2018 / 12:36

Blagoslovili obnovljeno cerkev

V nedeljo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore blagoslovil obnovljeno župnijsko cerkev svetega Petra v Radovljici. Na predvečer prazničnega dne tudi prvi koncert na obnovljenih orglah.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...