Miha Štular

Stoletnica cerkljanskih čebelarjev

Letos mineva sto let od ustanovitve Čebelarskega društva Cerklje. Kot pravi predsednik društva Miha Štular, se za podmladek ni treba bati.

Cerklje – Prav v tem času bi morali cerkljanski čebelarji počastiti stoletnico obstoja društva, a so praznovanje zaradi epidemije covida-19 odpovedali. Sto let od prvega občnega zbora je sicer minilo že v začetku leta – 25. januarja 1920 so se namreč ustanovni člani zbrali v takratnem Ljudskem domu v Cerkljah in ustanovili podružnico kranjskega čebelarskega društva. Prvi člani so bili načelnik Janez Eržen, načelnikov namestnik Miha Zevnik, tajnik in blagajnik Janez Burnik ter odborniki Luka Pavlič, Jernej Vombergar in Jakob Koprivnik.

Med pomembnejšimi mejniki zdajšnji predsednik Miha Štular našteva razvitje društvenega prapora leta 1976 ter ustanovitev čebelarskega krožka na Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah 11 let kasneje. Istega leta je čebelarsko društvo dobilo tudi svoj prvi čebelnjak, namenjen usposabljanju mladih krožkarjev. Pred tremi leti so začeli graditi nov čebelnjak in urejati medoviti vrt za osnovno šolo, delo pa jim je pred kratkim uspelo dokončati. Štular, ki je nedavno nastopil svoj drugi mandat na mestu predsednika društva, si želi, da bi se v njem čebelarji čim večkrat srečali in hkrati vzgojili mladi rod, ki bo nadaljeval stoletno tradicijo čebelarstva v občini.

»Število članov se vsako leto povečuje in to nas navdaja z optimizmom, da bo čebelarstvo v Cerkljah in okolici še naprej živelo kot doslej ali celo bolje. Še nikoli v zgodovini namreč čebela in čebelarstvo v družbi nista uživala večjega ugleda kot danes. K temu je največ pripomogla razglasitev svetovnega dneva čebel; in ne samo čebelarji, pač pa vsi državljani Republike Slovenije moramo biti ponosni na to, da je pobuda prišla prav iz vrst slovenskih čebelarjev,« pravi Štular, ki dodaja, da se pomena lokalnega čebelarstva zavedajo tudi tamkajšnji prebivalci. Cerkljanski čebelarji namreč glavnino medenih presežkov prodajo sosedom, prijateljem in znancem iz lokalnega okolja.

Za prihodnost čebelarstva v vaseh pod Krvavcem ne gre skrbeti, saj je zanimanja med mladimi veliko, je prepričan Štular: »Otroci so že po naravi raziskovalci in pri čebelah, ki veljajo za skrivnostni superorganizem, je tega raziskovanja neskončno veliko. Seveda vsak ne bo niti ne more biti čebelar; pravijo, da za čebele potrebuješ posebno žilico, kogar pa enkrat osvojijo, jim bo ostal zvest do konca življenja.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 29. januar 2019 / 12:45

Loški glas, št. 1

Loški glas, 29. januar 2019, št. 1

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 26. julij 2020 / 19:14

Nazaj k naravi

Zadnje obdobje koronske epidemije je mnoge hočeš nočeš privedlo nazaj k naravi. Oklep betonske džungle so zamenjali sprehodi po bližnjih gozdovih in travnikih – ali pa vsaj po mestnih parkih. Vsi t...

GG Plus / nedelja, 26. julij 2020 / 19:12

Vlado Rojec v vrtincu okupacije

V Radovljici se je 26. julija 1898 rodil pedagog, strokovni publicist, urednik, čebelar Vlado Rojec. Ob svojem pedagoškem delu je posvečal največjo pozornost čebelam. Kot slovenski izobraženec je b...

GG Plus / nedelja, 26. julij 2020 / 15:51

Zadnje pismo odlični pedagoginji

»Pismo bom tokrat odposlala valovom morja v neskončne širjave Tvojega duha in srca,« je v zadnjem pismu prijateljici prof. dr. Aleksandri Kornhauser Frazer napisala kranjska profesorica kemije Ela Ter...

Kronika / nedelja, 26. julij 2020 / 12:21

V gorah so se izgubili

Mojstrana – V torek ponoči so gorski reševalci iz Mojstrane in Kranjske Gore v Vratih iskali dva planinca in ju tudi našli. Eden je bil poškodovan. Na Tošcu pa sta se v torek popoldan zaradi slabeg...

GG Plus / nedelja, 26. julij 2020 / 12:21

Premalo obremenjeni in prikrajšani otroci

V prejšnjem prispevku smo govorili o škodi, ki jo dela uniformirana in za vse enako zahtevna šola manj sposobnim otrokom. Danes pa bomo v Svetinovi Slovenski šoli za novo tisočletje, ki je še po tr...