Miha Štular

Stoletnica cerkljanskih čebelarjev

Letos mineva sto let od ustanovitve Čebelarskega društva Cerklje. Kot pravi predsednik društva Miha Štular, se za podmladek ni treba bati.

Cerklje – Prav v tem času bi morali cerkljanski čebelarji počastiti stoletnico obstoja društva, a so praznovanje zaradi epidemije covida-19 odpovedali. Sto let od prvega občnega zbora je sicer minilo že v začetku leta – 25. januarja 1920 so se namreč ustanovni člani zbrali v takratnem Ljudskem domu v Cerkljah in ustanovili podružnico kranjskega čebelarskega društva. Prvi člani so bili načelnik Janez Eržen, načelnikov namestnik Miha Zevnik, tajnik in blagajnik Janez Burnik ter odborniki Luka Pavlič, Jernej Vombergar in Jakob Koprivnik.

Med pomembnejšimi mejniki zdajšnji predsednik Miha Štular našteva razvitje društvenega prapora leta 1976 ter ustanovitev čebelarskega krožka na Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah 11 let kasneje. Istega leta je čebelarsko društvo dobilo tudi svoj prvi čebelnjak, namenjen usposabljanju mladih krožkarjev. Pred tremi leti so začeli graditi nov čebelnjak in urejati medoviti vrt za osnovno šolo, delo pa jim je pred kratkim uspelo dokončati. Štular, ki je nedavno nastopil svoj drugi mandat na mestu predsednika društva, si želi, da bi se v njem čebelarji čim večkrat srečali in hkrati vzgojili mladi rod, ki bo nadaljeval stoletno tradicijo čebelarstva v občini.

»Število članov se vsako leto povečuje in to nas navdaja z optimizmom, da bo čebelarstvo v Cerkljah in okolici še naprej živelo kot doslej ali celo bolje. Še nikoli v zgodovini namreč čebela in čebelarstvo v družbi nista uživala večjega ugleda kot danes. K temu je največ pripomogla razglasitev svetovnega dneva čebel; in ne samo čebelarji, pač pa vsi državljani Republike Slovenije moramo biti ponosni na to, da je pobuda prišla prav iz vrst slovenskih čebelarjev,« pravi Štular, ki dodaja, da se pomena lokalnega čebelarstva zavedajo tudi tamkajšnji prebivalci. Cerkljanski čebelarji namreč glavnino medenih presežkov prodajo sosedom, prijateljem in znancem iz lokalnega okolja.

Za prihodnost čebelarstva v vaseh pod Krvavcem ne gre skrbeti, saj je zanimanja med mladimi veliko, je prepričan Štular: »Otroci so že po naravi raziskovalci in pri čebelah, ki veljajo za skrivnostni superorganizem, je tega raziskovanja neskončno veliko. Seveda vsak ne bo niti ne more biti čebelar; pravijo, da za čebele potrebuješ posebno žilico, kogar pa enkrat osvojijo, jim bo ostal zvest do konca življenja.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 07:00

Na raftanje po Savi

Glasovci smo šli na raftanje. Za izzivalce smo imeli zaposlene v Mercatorju. Na izziv so prišli štirje: Miha Sekne, Veljko Tatić, Anja Jarc in Emanuela Bertok. V raftih Tinarafta smo startali na...

Objavljeno na isti dan


Humor / petek, 31. januar 2014 / 07:00

Od zadaj

Borut Pahor je peti najslabše plačani predsednik države na svetu. Zdaj nam je jasno, zakaj se loteva številnih »navadnih del«. Menda dela prek sinove študentske napotnice.

Zanimivosti / petek, 31. januar 2014 / 07:00

Diši po siru

Mišja skupnost v Sloveniji bi prostor na fotografiji zagotovo razglasila za nebesa na zemlji, prenekateri športnik v sanjah opazuje zorilnico zlatih olimpijskih medalj v Sočiju, neimenovan...

GG Plus / petek, 31. januar 2014 / 07:00

Vitomil Zupan, album

»Potem sem pa še svojega najboljšega prijatelja ustrelil, z revolverjem, po nesreči. Imeli smo zabavo, on je igral na klavir, tam je bila prijateljica, ne njegova in ne moja punca, pa še e...

Nasveti / petek, 31. januar 2014 / 07:00

Freisinški čuvaj

Lubnik (1025 m) - Loška hišna gora, na katero vodi ogromno poti iz različnih smeri. S kančkom sreče lahko vdeneš tudi pot, ki ni pretirano oblegana, pa še ena daljših je.

Nasveti / petek, 31. januar 2014 / 07:00

Je Julija doma?

Sončna Verona. Veliko sonca, barv, vzdušja je tudi na platnih na razstavi Proti Monetu v galeriji na Trgu Bra. Od mojstrov baroka, rokokoja, realizma vodi v impresionizem, do znamenite Vrbe žalujke...