Stoletnica cerkljanskih čebelarjev

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Cerklje na Gorenjskem / / 07:04

Letos mineva sto let od ustanovitve Čebelarskega društva Cerklje. Kot pravi predsednik društva Miha Štular, se za podmladek ni treba bati.

Cerklje – Prav v tem času bi morali cerkljanski čebelarji počastiti stoletnico obstoja društva, a so praznovanje zaradi epidemije covida-19 odpovedali. Sto let od prvega občnega zbora je sicer minilo že v začetku leta – 25. januarja 1920 so se namreč ustanovni člani zbrali v takratnem Ljudskem domu v Cerkljah in ustanovili podružnico kranjskega čebelarskega društva. Prvi člani so bili načelnik Janez Eržen, načelnikov namestnik Miha Zevnik, tajnik in blagajnik Janez Burnik ter odborniki Luka Pavlič, Jernej Vombergar in Jakob Koprivnik.

Med pomembnejšimi mejniki zdajšnji predsednik Miha Štular našteva razvitje društvenega prapora leta 1976 ter ustanovitev čebelarskega krožka na Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah 11 let kasneje. Istega leta je čebelarsko društvo dobilo tudi svoj prvi čebelnjak, namenjen usposabljanju mladih krožkarjev. Pred tremi leti so začeli graditi nov čebelnjak in urejati medoviti vrt za osnovno šolo, delo pa jim je pred kratkim uspelo dokončati. Štular, ki je nedavno nastopil svoj drugi mandat na mestu predsednika društva, si želi, da bi se v njem čebelarji čim večkrat srečali in hkrati vzgojili mladi rod, ki bo nadaljeval stoletno tradicijo čebelarstva v občini.

»Število članov se vsako leto povečuje in to nas navdaja z optimizmom, da bo čebelarstvo v Cerkljah in okolici še naprej živelo kot doslej ali celo bolje. Še nikoli v zgodovini namreč čebela in čebelarstvo v družbi nista uživala večjega ugleda kot danes. K temu je največ pripomogla razglasitev svetovnega dneva čebel; in ne samo čebelarji, pač pa vsi državljani Republike Slovenije moramo biti ponosni na to, da je pobuda prišla prav iz vrst slovenskih čebelarjev,« pravi Štular, ki dodaja, da se pomena lokalnega čebelarstva zavedajo tudi tamkajšnji prebivalci. Cerkljanski čebelarji namreč glavnino medenih presežkov prodajo sosedom, prijateljem in znancem iz lokalnega okolja.

Za prihodnost čebelarstva v vaseh pod Krvavcem ne gre skrbeti, saj je zanimanja med mladimi veliko, je prepričan Štular: »Otroci so že po naravi raziskovalci in pri čebelah, ki veljajo za skrivnostni superorganizem, je tega raziskovanja neskončno veliko. Seveda vsak ne bo niti ne more biti čebelar; pravijo, da za čebele potrebuješ posebno žilico, kogar pa enkrat osvojijo, jim bo ostal zvest do konca življenja.«