Miha Štular

Stoletnica cerkljanskih čebelarjev

Letos mineva sto let od ustanovitve Čebelarskega društva Cerklje. Kot pravi predsednik društva Miha Štular, se za podmladek ni treba bati.

Cerklje – Prav v tem času bi morali cerkljanski čebelarji počastiti stoletnico obstoja društva, a so praznovanje zaradi epidemije covida-19 odpovedali. Sto let od prvega občnega zbora je sicer minilo že v začetku leta – 25. januarja 1920 so se namreč ustanovni člani zbrali v takratnem Ljudskem domu v Cerkljah in ustanovili podružnico kranjskega čebelarskega društva. Prvi člani so bili načelnik Janez Eržen, načelnikov namestnik Miha Zevnik, tajnik in blagajnik Janez Burnik ter odborniki Luka Pavlič, Jernej Vombergar in Jakob Koprivnik.

Med pomembnejšimi mejniki zdajšnji predsednik Miha Štular našteva razvitje društvenega prapora leta 1976 ter ustanovitev čebelarskega krožka na Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah 11 let kasneje. Istega leta je čebelarsko društvo dobilo tudi svoj prvi čebelnjak, namenjen usposabljanju mladih krožkarjev. Pred tremi leti so začeli graditi nov čebelnjak in urejati medoviti vrt za osnovno šolo, delo pa jim je pred kratkim uspelo dokončati. Štular, ki je nedavno nastopil svoj drugi mandat na mestu predsednika društva, si želi, da bi se v njem čebelarji čim večkrat srečali in hkrati vzgojili mladi rod, ki bo nadaljeval stoletno tradicijo čebelarstva v občini.

»Število članov se vsako leto povečuje in to nas navdaja z optimizmom, da bo čebelarstvo v Cerkljah in okolici še naprej živelo kot doslej ali celo bolje. Še nikoli v zgodovini namreč čebela in čebelarstvo v družbi nista uživala večjega ugleda kot danes. K temu je največ pripomogla razglasitev svetovnega dneva čebel; in ne samo čebelarji, pač pa vsi državljani Republike Slovenije moramo biti ponosni na to, da je pobuda prišla prav iz vrst slovenskih čebelarjev,« pravi Štular, ki dodaja, da se pomena lokalnega čebelarstva zavedajo tudi tamkajšnji prebivalci. Cerkljanski čebelarji namreč glavnino medenih presežkov prodajo sosedom, prijateljem in znancem iz lokalnega okolja.

Za prihodnost čebelarstva v vaseh pod Krvavcem ne gre skrbeti, saj je zanimanja med mladimi veliko, je prepričan Štular: »Otroci so že po naravi raziskovalci in pri čebelah, ki veljajo za skrivnostni superorganizem, je tega raziskovanja neskončno veliko. Seveda vsak ne bo niti ne more biti čebelar; pravijo, da za čebele potrebuješ posebno žilico, kogar pa enkrat osvojijo, jim bo ostal zvest do konca življenja.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 26. oktober 2013 / 15:38

Sto let balkanskih vojn

To pot se ne ozremo daleč po svetu, ampak predvsem na Balkan. Leta 1913 se je končala prva in začela druga balkanska vojna, obe sta bili zelo odmevni. Sto let pozneje je v Beogradu umrla Jovanka Broz,...

Objavljeno na isti dan


Domžale / torek, 23. oktober 2018 / 21:54

Sprejeli občinski prostorski načrt

Občina Domžale je po letih priprav in usklajevanj le dobila najpomembnejši prostorski akt. Novih območij za stanovanjsko gradnjo ni veliko, je pa izrednega pomena za občino umestitev avtocestnega prik...

Slovenija / torek, 23. oktober 2018 / 21:47

Novosti pri obveznem zavarovanju

Začele so veljati nekatere spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Gorenjska / torek, 23. oktober 2018 / 21:43

Volilne karte razdeljene

Karte so razkrite, kandidature vložene, zdaj poznamo ponudbo, med katero bomo izbirali tretjo novembrsko nedeljo.

Škofja Loka / torek, 23. oktober 2018 / 21:43

Dobra polovica občanov Škofje Loke z razvojem občine zelo zadovoljna

Kino Sora in Knjižnica Ivana Tavčarja sta letos že tretjič organizirala ogled filmov na velikem platnu, v idiličnem okolju nad mestom. V tokratni anketi smo 270 občanov Škofje Loke spraševali, ali...

Rekreacija / torek, 23. oktober 2018 / 21:33

Jesenska idila

Montusel (1881 n. m.) – Karnijske Alpe. Razglednik na jugovzhodnem delu izrazite gorske skupine Zuc dal Bor, ki mu Slovenci radi rečemo kar Čuk. Strm vzpon po panoramskih poteh.