Miha Štular

Stoletnica cerkljanskih čebelarjev

Letos mineva sto let od ustanovitve Čebelarskega društva Cerklje. Kot pravi predsednik društva Miha Štular, se za podmladek ni treba bati.

Cerklje – Prav v tem času bi morali cerkljanski čebelarji počastiti stoletnico obstoja društva, a so praznovanje zaradi epidemije covida-19 odpovedali. Sto let od prvega občnega zbora je sicer minilo že v začetku leta – 25. januarja 1920 so se namreč ustanovni člani zbrali v takratnem Ljudskem domu v Cerkljah in ustanovili podružnico kranjskega čebelarskega društva. Prvi člani so bili načelnik Janez Eržen, načelnikov namestnik Miha Zevnik, tajnik in blagajnik Janez Burnik ter odborniki Luka Pavlič, Jernej Vombergar in Jakob Koprivnik.

Med pomembnejšimi mejniki zdajšnji predsednik Miha Štular našteva razvitje društvenega prapora leta 1976 ter ustanovitev čebelarskega krožka na Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah 11 let kasneje. Istega leta je čebelarsko društvo dobilo tudi svoj prvi čebelnjak, namenjen usposabljanju mladih krožkarjev. Pred tremi leti so začeli graditi nov čebelnjak in urejati medoviti vrt za osnovno šolo, delo pa jim je pred kratkim uspelo dokončati. Štular, ki je nedavno nastopil svoj drugi mandat na mestu predsednika društva, si želi, da bi se v njem čebelarji čim večkrat srečali in hkrati vzgojili mladi rod, ki bo nadaljeval stoletno tradicijo čebelarstva v občini.

»Število članov se vsako leto povečuje in to nas navdaja z optimizmom, da bo čebelarstvo v Cerkljah in okolici še naprej živelo kot doslej ali celo bolje. Še nikoli v zgodovini namreč čebela in čebelarstvo v družbi nista uživala večjega ugleda kot danes. K temu je največ pripomogla razglasitev svetovnega dneva čebel; in ne samo čebelarji, pač pa vsi državljani Republike Slovenije moramo biti ponosni na to, da je pobuda prišla prav iz vrst slovenskih čebelarjev,« pravi Štular, ki dodaja, da se pomena lokalnega čebelarstva zavedajo tudi tamkajšnji prebivalci. Cerkljanski čebelarji namreč glavnino medenih presežkov prodajo sosedom, prijateljem in znancem iz lokalnega okolja.

Za prihodnost čebelarstva v vaseh pod Krvavcem ne gre skrbeti, saj je zanimanja med mladimi veliko, je prepričan Štular: »Otroci so že po naravi raziskovalci in pri čebelah, ki veljajo za skrivnostni superorganizem, je tega raziskovanja neskončno veliko. Seveda vsak ne bo niti ne more biti čebelar; pravijo, da za čebele potrebuješ posebno žilico, kogar pa enkrat osvojijo, jim bo ostal zvest do konca življenja.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 22:48

Donirali so astro folije

Humanitarno društvo Adra Slovenija je Gorski reševalni zvezi Slovenije in Gorski reševalni službi Škofja Loka v okviru svojega programa Podariš – podarim podarila tisoč dvesto astro folij za potrebe r...

Objavljeno na isti dan


Preddvor / sreda, 4. april 2018 / 20:58

Preddvorčani na obisku v Srbiji

Delegacija občine Preddvor je obiskala prijateljsko srbsko občino, mladi šahisti na balkansko prvenstvo.

Radovljica / sreda, 4. april 2018 / 20:57

Četrt stoletja šole Antona Janše

Likovno ustvarjanje, glasbeno ustvarjanje, šport in delovno usposabljanje so temelji, na katerih v Osnovni šoli Antona Janše gradijo znanja in predstavljajo način življenja v šoli.

Tržič / sreda, 4. april 2018 / 20:55

Pomlad v tržiškem domu starejših

V tržiškem Domu Petra Uzarja se dogodki vrstijo eden za drugim, med drugim so marca gostili skupine stanovalcev domov gorenjske regije.

Slovenija / sreda, 4. april 2018 / 20:54

Dajatev na odjavljena vozila

Z dajatvijo želijo preprečiti odlaganje odsluženih vozil v naravi ali na parkiriščih. Plačevali jo boste deset let po odjavi vozila, razen če boste pravočasno poskrbeli za prepis lastništva ali stroko...

Kranj / sreda, 4. april 2018 / 20:52

Mejo so branili tudi Gorenjci

Na skupščini kranjskega Društva generala Rudolfa Maistra so se odločili za izdajo zbornika o bojih za severno mejo na Gorenjskem.