Nevarnost za prašiče

Afriška prašičja kuga se vse bolj širi po Evropi, prvi primer so prejšnji teden potrdili tudi v Nemčiji.

V Sloveniji afriške prašičje kuge še niso odkrili, vendar je širjenje kuge iz vzhoda Evrope proti zahodu tveganje tudi za domače in divje prašiče v Sloveniji.

Kranj – Afriška prašičja kuga (AFK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi, a povzroča veliko gospodarsko škodo.

V preteklosti je bila, kot pove že ime, omejena na Afriko, a se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila v baltske države, na Poljsko, Češko, v Romunijo, Srbijo, Italijo ... Prejšnji teden so prvi primer potrdili v Nemčiji, kjer so v deželi Brandenburg v bližini nemško-poljske meje našli že močno razkrojen trup divje svinje, ki je bil okužen z virusom kuge. Odkar se je kuga pojavila pri prašičih na zahodu Poljske, je Nemčija vzdolž meje povečala nadzor in začela graditi ograjo, ki bi preprečevala prehod (okuženih) divjih prašičev med državama, na tem območju pa je tudi okrepila odstrel divjih prašičev. Ker je Nemčija ena največjih svetovnih izvoznic svinjine, se lahko zgodi, da bo bolezen ogrozila tako nemški kot evropski trg svinjine.

V Sloveniji doslej afriške prašičje kuge še niso odkrili, vendar pa v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjajo, da širjenje kuge iz vzhoda Evrope proti zahodu predstavlja vse večje tveganje tudi za domače in divje prašiče v Sloveniji. Na bolezen pri domačih prašičih posumijo, če pride do nenadnega pogina, ne da bi prašiči kazali očitne klinične znake. Prašiči imajo lahko povišano telesno temperaturo, po koži na vršičkih uhljev, na repu in na spodnjih delih okončin, na prsih in trebuhu se pojavijo rdečine, živali so neješče in brezvoljne, pojavijo se lahko bruhanje in driska ter motnje v gibanju. Pri divjih prašičih se bolezen kaže kot nenaden pogin večjega števila živali na določenem območju.

Bolezen povzroča pri domačih prašičih predvsem gospodarsko škodo – pogin živali (smrtnost je lahko tudi 100-odstotna) pa tudi omejitve pri trgovanju, pri divjih prašičih se populacija zaradi kuge lahko občutno zmanjša ali celo izgine, na okuženih območjih lahko pride tudi do omejitve ali popolne prepovedi lova.

Ker za bolezen ni cepiva niti zdravljenja, je najboljši ukrep preventiva, pri tem pa imajo pomembno vlogo rejci in lovci. Če posumijo pri prašičih na afriško prašičjo kugo, naj o tem obvestijo upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ali center za obveščanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 21. april 2009 / 07:00

Hokejisti z realnejšimi cilji v novo sezono

V ligi EBEL naj bi bile v ospredju dobre igre in čim več zmag, v državnem prvenstvu pa ciljajo na nov naslov prvaka.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 26. marec 2016 / 15:09

V nedeljo bomo prešli na poletni čas

V nedeljo ob dveh ponoči se bo začelo obdobje poletnega časa. Uro bomo takrat pomaknili za eno uro naprej, čas ob drugi uri pa se bo štel kot tretja ura. Noč bo torej eno uro krajša.

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 26. marec 2016 / 14:59

Pobrali dvajset 'kubikov' odpadkov

Cerklje – Občina Cerklje je minulo soboto organizirala tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Potekala je po vseh krajih v občini, vanjo pa se je vključijo okoli tisoč občanov, med njimi več k...

Kranj / sobota, 26. marec 2016 / 14:59

Andrić svetnik namesto Nikolićeve

Kranj – Na sredini seji so kranjski mestni svetniki sprejeli več kadrovskih sprememb. Tako je svetnico Sando Nikolić (SMC), ki je odstopila, nadomestil Aleksandar Andrić, naslednji kandidat z liste...

GG Plus / sobota, 26. marec 2016 / 14:52

Janez Krstnik Kersnik, Čopov in Prešernov učitelj

Samo zares izredni pedagogi so tako priljubljeni, kot je bil Janez Krstnik Kersnik, sin premožnega kmeta, mlinarja in žagarja, kjer se je po domače reklo pri Žagarju v Mostah pri Žirovnici. Rodil s...

Nasveti / sobota, 26. marec 2016 / 14:50

Vzpon do smučišča

Orlove glave (1682 m) skozi Žagarjev graben – Vzpon skozi graben do smučišča na Voglu, kjer se da smučati le na naravnem snegu. Dolg vzpon, ponekod naporen, na koncu bogato nagradi.