Z limuzino do magistrata
Janko Bajt bo avgusta praznoval 76 let, njegova Tončka pa gre v 73. leto starosti. Pred kakšnim tednom sta Bajtova v strašanskem kulturnem hramu praznovala zlato poroko.
Janko je bil rojen v Lanišah, Tončka se je rodila družini Kalan, prihaja pa iz Dolenjščice v Javorjah. Doma so bili trije otroci, ki pa so jih zaradi spleta okoliščin - mamo so ustrelili ruski kozaki, oče je bil izgnan, razselili. Takrat je bila stara šest let. Kasneje se je preselila v Sp. Bitnje, v Mežnarijo, kjer je ostala do petnajstega leta. Že zelo mlada se je zaposlila v nekdanjem Tekstilindusu. Janka je spoznala na vlaku, smer Kranj–Ljubljana, ko se je slučajno znašel v istem vagonu. Tončka mu je bila všeč, pa se je odločil, da jo bolje spozna. Preselil se je v njeno bližino, in ker je bil tetin mož tam, kjer je Tončka živela, čevljar, je najprej odnesel v popravilo par čevljev. Vendar za prvi 'randi' smo en par ni zadostoval.
Poročila sta se 4. februarja 1961, najprej živela v najetem stanovanju v Stražišču, se preselila vmes na Zlato polje, potem pa se vrnila v Stražišče. Rodile so se jima tri hčere: Tatjana in dvojčici Mojca in Bernarda. Imata tudi že šest vnukov in tri pravnuke: Krištofa, Erazma in Emilijo.
Janko je znan po svojem multiudejstovanju in še vedno je zelo aktiven. Najdemo ga pri savskih gasilcih, folkloristih, Rdečemu križu, krvodajalcih, od vsega začetka pa goji ljubezen do narodnozabavne glasbe. Je samouk, igra kitaro, za potrebe folklore se je poleg kontrabasa naučil še nekaterih ljudskih inštrumentov, za rezjanske plese celo čelo. Igral je tudi pri raznih ansamblih, pel v oktetu, v Stražišču je bil tudi gospodar taborniške koče takrat odreda Albina Drolca, danes roda Zelenega Jošta, je pa že vrsto let tudi gospodar oziroma hišnik Šmartinskega doma oziroma Kulturnega doma v Stražišču.
Zlatoporočenca Bajt sta pogostitev in zabavo pripravila za ožje sorodstvo v domačem, Šmartinskem domu, prijetno presenečenje za Janka pa je bila limuzina, ki ju je tisto sobotno jutro pobrala pred vrati njunega doma in ju peljala do kranjskega magistrata ter potem nazaj na zabavo v Stražišče, s čimer so ju presenetili njegovi folkloristi – pa tudi zaplesali so pred magistratom. In tudi domači so poskrbeli, da je bilo nadaljevanje zanimivo. Dobila sta kar nekaj daril, med njimi obisk toplic, v njuni dnevni sobi pa se smehlja nov, pokončen gospodinjski pripomoček, praktično darilo, ki se ga je razveselila predvsem Tončka – nov sesalnik.