Zakonca Bajt s hčerami in njihovimi soprogi (Foto: Tina Dokl)

Z limuzino do magistrata

Janko Bajt bo avgusta praznoval 76 let, njegova Tončka pa gre v 73. leto starosti. Pred kakšnim tednom sta Bajtova v strašanskem kulturnem hramu praznovala zlato poroko.

Janko je bil rojen v Lanišah, Tončka se je rodila družini Kalan, prihaja pa iz Dolenjščice v Javorjah. Doma so bili trije otroci, ki pa so jih zaradi spleta okoliščin - mamo so ustrelili ruski kozaki, oče je bil izgnan, razselili. Takrat je bila stara šest let. Kasneje se je preselila v Sp. Bitnje, v Mežnarijo, kjer je ostala do petnajstega leta. Že zelo mlada se je zaposlila v nekdanjem Tekstilindusu. Janka je spoznala na vlaku, smer Kranj–Ljubljana, ko se je slučajno znašel v istem vagonu. Tončka mu je bila všeč, pa se je odločil, da jo bolje spozna. Preselil se je v njeno bližino, in ker je bil tetin mož tam, kjer je Tončka živela, čevljar, je najprej odnesel v popravilo par čevljev. Vendar za prvi 'randi' smo en par ni zadostoval.

Poročila sta se 4. februarja 1961, najprej živela v najetem stanovanju v Stražišču, se preselila vmes na Zlato polje, potem pa se vrnila v Stražišče. Rodile so se jima tri hčere: Tatjana in dvojčici Mojca in Bernarda. Imata tudi že šest vnukov in tri pravnuke: Krištofa, Erazma in Emilijo.

Janko je znan po svojem multiudejstovanju in še vedno je zelo aktiven. Najdemo ga pri savskih gasilcih, folkloristih, Rdečemu križu, krvodajalcih, od vsega začetka pa goji ljubezen do narodnozabavne glasbe. Je samouk, igra kitaro, za potrebe folklore se je poleg kontrabasa naučil še nekaterih ljudskih inštrumentov, za rezjanske plese celo čelo. Igral je tudi pri raznih ansamblih, pel v oktetu, v Stražišču je bil tudi gospodar taborniške koče takrat odreda Albina Drolca, danes roda Zelenega Jošta, je pa že vrsto let tudi gospodar oziroma hišnik Šmartinskega doma oziroma Kulturnega doma v Stražišču.

Zlatoporočenca Bajt sta pogostitev in zabavo pripravila za ožje sorodstvo v domačem, Šmartinskem domu, prijetno presenečenje za Janka pa je bila limuzina, ki ju je tisto sobotno jutro pobrala pred vrati njunega doma in ju peljala do kranjskega magistrata ter potem nazaj na zabavo v Stražišče, s čimer so ju presenetili njegovi folkloristi – pa tudi zaplesali so pred magistratom. In tudi domači so poskrbeli, da je bilo nadaljevanje zanimivo. Dobila sta kar nekaj daril, med njimi obisk toplic, v njuni dnevni sobi pa se smehlja nov, pokončen gospodinjski pripomoček, praktično darilo, ki se ga je razveselila predvsem Tončka – nov sesalnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 16. junij 2023 / 06:00

Gorenjski glas, št. 48

Gorenjski glas, 16. junij 2023, št. 48

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Kranjski vrtci so najdražji

Zaradi visoke nagrade ravnateljici Kranjskih vrtcev za delovno uspešnost smo naredili primerjavo cen vrtcev v Kranju, na Jesenicah in v Radovljici.

Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Še večja knjižnica

Svetniki so soglašali s povečanjem površine za novo Osrednjo knjižnico Kranj v prostorih Globusa. Odprtje naj bi bilo konec leta 2008.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Izjemna udeležba kolesarjev na maratonu Mirka Krakerja

V nedeljo, 20. maja, je potekal že 4. kolesarski maraton Kranj–Jezersko v organizaciji Kolesarskega kluba Sava in Zavoda za turizem Kranj. Lepo vreme je prav gotovo pripomoglo k izjemni udeležbi ko...

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Študentov je vse manj

Letošnji odziv za vpis na fakultete je bil zanimiv. Podatki so pomembni tako za tiste, ki boste letos postali študentje, kot tudi za tiste, ki se vam to obeta v prihodnjih letih.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Slava narodu in Ozari

Akademska folklorna skupina Ozara s Primskovega se je ob 55-letnem jubileju vrnila v čas čitalnic in pripravila Veliko besedo, s plesom, petjem, recitacijo, vznesenimi besedami ...