Zavihali rokave in osvojili priznanje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / / 16:57

»Vse se da z dobro voljo in pozitivno energijo,« z najlepšega gorenjskega balkona, kot nekateri označujejo Kriško goro, sporočajo prejemniki priznanja za naj visokogorsko kočo 2020. To si je po glasovih obiskovalcev gora zaslužila Koča na Kriški gori.

Gozd – »Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) si želimo, da je doživetje obiskovalcev planinskih koč kar se da prijetno. Ključno pri tem pa je, da ima koča prijazne, nasmejane in ustrežljive oskrbnike, da sta koča in njena okolica urejeni in da se nekaj dobrega poje. Vse to ima Koča na Kriški gori,« je v soboto pred Kočo na Kriški gori na uradni predaji priznanja naj visokogorska planinska koča 2020 poudaril Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS. Že šesto akcijo Naj planinska koča je organiziral Siol.net v sodelovanju s PZS.

»Veseli smo te nagrade. Seveda je to zasluga izjemne oskrbniške ekipe. Največja zahvala pa gre planincem, prijateljem Kriške gore, ki so glasovali za to kočo,« je dejal Stanislav Ficko, predsednik Planinskega društva Križe, lastnika koče. Koča leži na višini 1471 metrov na zahodnem delu podolgovatega slemena Kriške gore.

Oskrbniška ekipa dela pod vodstvom Kranjčana Denisa Berre. Dve leti bo, kar je Denis oskrbnik te koče, že prej je tu malo pomagal. Po izobrazbi je gostinec, dva lokala je vodil v Kranju. »Izkušnje so. Delo oskrbnika niso počitnice, treba je zavihati rokave in delati na polno, kar planinci opazijo. Za psiho pa ni boljšega delovnega mesta. Vse se da z dobro voljo in pozitivno energijo,« je povedal Denis Berra. V kuhinji vse razen štrukljev pripravljajo sami, a tudi štruklji iz doline so domače proizvodnje. Jedilnik je raznovrsten. Joto, po kateri je veliko povpraševanja, skuhajo z repo, če pa si zaželite kriške enolončnice, boste na krožniku dobili bogato obaro ...

Koča je do konca septembra odprta vse dni, od prvega oktobra dalje pa bo zaprta ob ponedeljkih. Na voljo je tudi 35 ležišč, oskrbnik je povedal, da veliko Slovencev pri njih letos uporabi turistične bone. Tod mimo gre Slovenska transverzala. Nekateri pohodniki se povzpnejo še na Tolsti vrh, ki je s svojimi 1715 metri najvišji vrh slemena Kriške gore. Zanimiva razgledna točka je vrh Vrata (1591 metrov nadmorske višine), približno dvajset minut je hoje od koče. »Uradno je bil vrh Vrata registriran že v preteklosti, potem se je zarasel. Zdaj je ponovno urejena pot, na vrhu so klopce,« je dejal Stanislav Ficko, glede koče pa še pojasnil, da vse, kar ustvarijo čistega prihodka, v društvu investirajo nazaj. V zadnjem obdobju so popolnoma obnovili kuhinjo, redno vzdržujejo tovorno žičnico, lani so na novo vkopali dva vodna rezervoarja, uredili so čistilno napravo, letos so okrog koče dokončali tudi ograjo, da je lepše sobivanje s pašno živino, ter uredili zunanje sanitarije.

Do koče vodi več označenih planinskih poti različnih zahtevnosti. »Klasika, kot mi pravimo planinski poti iz Gozda, je najbolj enostavna. Pravijo sicer, da je prav tako strma, a gor je že treba priti,« povabi Ficko. Nedaleč od koče je tudi vzletišče za jadralno padalstvo.