Obnoviti degradirana območja

Kmetijski inštitut Slovenije na Pokljuki izvaja projekt, s katerim preizkušajo različne metode obnove degradiranih travnih površin. Na eni od kmetij so pred kratkim poželi ohranjevalno semensko mešanico in z njo zasejali del tekaških prog na Rudnem polju.

Pokljuka – Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) je pred kratkim na ekološki kmetiji Medja na Gorjušah na obrobju Pokljuke prikazal žetev ohranjevalne semenske mešanice s kombajnom. Šlo je za prvi dogodek v okviru pilotnega projekta Vpeljava pridelave ohranjevalnih semenskih mešanic za obnovo degradirane travne ruše na območju Športnega centra Pokljuka, ki poteka pod vodstvom KIS, v njem pa sodelujejo še kmetije Magdalene Medja, Jakoba Zupanca, Valentina Zupanca in Janeza Korošca ter Javni zavod Triglavski narodni park in Center Pokljuka.

Kot je pojasnil Branko Lukač s KIS, v okviru dvoletnega projekta, ki poteka od oktobra lani ob sofinanciranju evropskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije, preizkušajo različne metode obnove degradiranih površin na Pokljuki. »V pripravah na biatlonsko svetovno prvenstvo 2021 so spreminjali in prilagajali tekaške proge, zato smo že pred dvema letoma navezali stike glede sanacije.« Obnoviti nameravajo slabe tri hektare degradiranih površin. Tega se je možno lotiti na različne načine, eden od njih je setev neposredno požete ohranjevalne semenske mešanice, kakršno so poželi na kmetiji Medja. »Čeprav travnik ni videti tako pisan kot na planinah, npr. Uskovnici, smo kljub vsemu s kolegi botaniki na njem popisali čez 55 rastlinskih vrst, kar potrjuje, da imajo tudi ne najbolj atraktivni travniki pomembno vlogo, kar se tiče ohranjanja biodiverzitete,« je razložil Lukač. Žetev so opravili z manjšim kombajnom, Lukač pa računa, da bodo na KIS prihodnje leto pridobili še krtačni stroj, pri katerem krtačni valj osmuka seme s travniških rastlin.

Z lokalno mešanico do hitrejše obnove

Požeto semensko mešanico so nato posejali na eno od degradiranih lokacij v bližini športnega centra na Rudnem polju. Lukač pričakuje, da bo v letu ali dveh tam travna ruša s podobno sestavo kot na travniku kmetije Medja. »Lokalne mešanice so bolj prilagojene na talne in klimatske pogoje okolja v primerjavi s požlahtnjenimi rastlinskimi vrstami, zato lahko na degradiranem območju hitreje vzpostavimo trpežno travno rušo s sestavo, podobno izvornemu območju. Proces naravne obnove, ki bi privedel do takšne botanične pestrosti, lahko traja tudi deset let, z uporabo teh mešanic pa ga občutno skrajšamo,« je razložil in dodal, da je tovrstna obnova degradiranih površin v tujini, npr. v Avstriji, Švici in Nemčiji, vpeljana že vsaj desetletje.

V poskusu štiri metode

V okviru projekta se poslužujejo tudi prenosa sena in zelenega mulča iz Uskovnice na degradirane površine na Pokljuki. »Preizkusili bomo še ločeno semenarjenje, pri katerem ročno poberemo seme določenih rastlin na travnikih, ga posejemo in razmnožimo ter sami zmešamo primerno mešanico. Je pa tehnologija ločenega semenarjenja bistveno zahtevnejša. V okviru projekta smo pred kratkim posamezne kmete že usposabljali za prepoznavanje rastlinskih vrst in nabiranje, sicer pa vsaj v začetni fazi ni mišljeno, da bodo sami semenarili, pač pa bomo strokovnjaki KIS poskrbeli za vzpostavitev posevkov za ločeno semenarjenje na površini pri Športnem centru Pokljuka,« je povedal Lukač.

Dali bodo priporočila

Zasnovali so tudi posebno ploskev, na kateri bodo lažje primerjali vse štiri metode v poskusu. Za potrebe ločenega semenarjenja bodo posejali značilne, bolj cvetoče vrste, kot sta ivanjščica in ranjak, ter zanimive trave. Prihodnje leto bodo te površine že zacvetele, kar bo atraktivno tudi za obiskovalce. Takrat bodo lahko ugotovili tudi, kako uspešni so bili pri prenosu vegetacije, na podlagi česar nameravajo pripraviti priporočila za sanacijo degradiranih površin v prihodnosti na Pokljuki oz. območju TNP. Strokovna znanja, ki jih bodo pridobili o postopkih saniranja travnih površin v visokogorju, bodo sicer širše uporabna, denimo tudi za zatravitev ob urejanju javne infrastrukture, je poudaril Lukač.

Na KIS so zelo zadovoljni, da jim je k sodelovanju v projektu uspelo pritegniti tudi kmete in da so ti spoznali, da jim to lahko prinese nova znanja. Teh se prav tako veselijo v zavodu TPN. Na njihovem območju imajo namreč opraviti tudi s prostorskimi ureditvami, ki privedejo tudi do degradiranih ali na novo urejenih površin, ki jih je treba zatraviti, je ob spremljanju nedavne žetve semenske mešanice dejal Igor Zakotnik iz TNP. »To je eden od vzorčnih primerov, kako priti do ustreznih travnih mešanic, ki bi pripomogle k uporabi lokalnih vrst trav in ohranjanju biotske raznovrstnosti v parku,« je dejal Zakotnik.