Na ogled tudi Miklavževi čevlji

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 10. december 2018 / 13:22

V Krajevni knjižnici Žiri so minuli petek za uvod v praznični december odprli razstavo z naslovom Mali čevlji za velike praznike zbiratelja Franca Temelja.

Žiri – V žirovski knjižnici bo ves december in še nekaj dni v januarju na ogled delček iz obsežne zbirke steklenih, keramičnih in glinenih čeveljčkov, ki jih je Franc Temelj zbral z vsega sveta. Poudarek je tokrat namenil predvsem prazničnim čeveljčkom, med katerimi imajo posebno mesto Miklavževi čevlji, lahko pa so tudi Božičkovi ali od dedka Mraza, je ob postavljanju svoje razstave minuli četrtek poudaril Franc Temelj.

Male okrasne čeveljčke je začel zbirati, ko je po očetovi smrti pri pospravljanju njegovega stanovanja po naključju odkril dvanajst okrasnih čevljev. »Iz ljubezni do svojega poklica, bil je namreč čevljar, jih je priložnostno kupoval moj oče. Zdelo se mi jih je škoda zavreči in tako sem jih začel tudi sam kupovati in zbirka se je počasi večala,« je razkril, kako se je pred dvajsetimi leti rodila njegova zbirateljska strast. Ko so za njegov konjiček izvedeli prijatelji in znanci, so mu prav tako od vsepovsod začeli nositi najrazličnejše čeveljčke in po njegovi oceni jih ima danes v zbirki že okrog štiristo. Najmanjši med njimi, ki pa je kljub temu med najdragocenejšimi, je steklen čeveljček iz kristala Swarovski, med najljubšimi, prizna Temelj, pa je zagotovo glinen smučarski čevelj, kopija njegovega smučarskega čevlja iz otroštva, ki mu ga je naredil oče. Prav tako ljub mu je lesen čevelj, ki ga je zanj iz Argentine prinesel Alfons Zajec.

Ob odprtju razstave je Temelj izpostavil tudi vprašanje kiča. »Nekateri bi rekli, da sem v najelitnejšo žirovsko stavbo prinesel kič. Ob tem bi spomnil na razstavo kiča Marije Makarovič v Slovenskem etnografskem muzeju v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je prav tako vzbudila silne polemike, a stavba še stoji in muzej zaradi tega tudi ni izgubil ugleda,« je poudaril Temelj in v spomin priklical še besede žirovskega slikarja Janeza Sedeja v zvezi s poslikavami, ki so si jih včasih nekateri omislili na svojih hišah. »Pojasnil je, da se danes nad tem marsikdo zgraža, a ni rečeno, da jih recimo čez kakšno stoletje kakšen etnolog ne bo izpostavil kot primer ljudske ustvarjalnosti,« je svoje razmišljanje končal Temelj.