Urednika zbornika dr. Miha Šimac in dr. Blaž Torkar z dr. Lojzetom Udetom mlajšim, sinom borca za severno mejo Lojzeta Udeta na predstavitvi zbornika / Foto: Tina Dokl

Na Karavankah branili severno mejo

Ob stoletnici bojev za našo severno mejo je kranjsko Društvo general Rudolf Maister s pomočjo nekaterih gorenjskih občin izdalo zbornik »Stražarji Karavank – Lojze Ude in boji za severno mejo«.

V zborniku so objavljeni prispevki Janeza Tavčarja, upokojenega brigadirja Slovenske vojske Janeza Kavarja, majorja Zvezdana Markoviča in zgodovinarjev Mihe Šimaca, Matjaža Ravbarja, Blaža Torkarja in Danijela Grafenauerja. Objavljena je tudi pesem Rudolfa Maistra - Vojanova Gosposvetska straža.

Novembra je minilo sto let, ko je takratni major kamniških korenin Rudolf Maister s pesniškim imenom Vojanov razglasil Spodnjo Štajersko za del nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Maribor pa za slovensko mesto. Pogumni major, ki ga je takratni Narodni svet povišal v generala, je 23. novembra bliskovito razorožil nemško gardo in kljub nasprotovanju vlade iz Ljubljane razglasil mobilizacijo. Nad štiri tisoč mož in fantov je slišalo generalov klic k obrambi severne meje in se vključilo v mariborski pešpolk, ki je postal prva enota Slovenske vojske v naši vojaški zgodovini! Maister je začel srdit boj za ohranitev slovenskega ozemlja, po katerem so iztegovali svoje roke sosedi z vseh strani, in za združitev Slovencev na severni in južni strani Karavank v eni državi Jugoslaviji. Sanje o življenju Slovencev v skupni državi niso bile uresničene in to je generala Maistra in njegove borce bolelo. Mednarodna politika je odigrala svojo vlogo in Slovenci na severni avstrijski strani Karavank so, kljub temu da so Maistrove enote in enote Kraljevine SHS junija leta 1919 zasedle Celovec in Gosposvetsko polje, ostali v Avstriji. Zagotovo pa drži, da bi brez Maistrovega poguma in domoljubja še več slovenskega ozemlja prešlo v tuje roke. Tudi italijanske, saj je zahodnim sosedom dišal severozahodni del Gorenjske, pa so jih prav Maistrovi borci v sodelovanju z odredom jugoslovanske vojske vrgli tja, od koder so prišli.

Boji za našo severno mejo pa niso potekali samo na Štajerskem in na Koroškem, ampak tudi na Gorenjskem, še posebej med Ljubeljem in Podrožco. O njih je bilo v preteklosti že nekaj napisanega, dogajanje pred stotimi leti vključno z glavnimi akterji teh dogodkov pa je sedaj strnjeno v zborniku z naslovom »Stražarji Karavank – Lojze Ude in boji za severno mejo«. V letošnjem jubilejnem Maistrovem letu ga je izdalo Društvo generala Rudolfa Maistra iz Kranja, pri čemer mu je pomagalo devet gorenjskih občin in Vojaški muzej Slovenske vojske. Še posebej je opisana vloga dolgo zamolčanega ali celo pozabljenega Lojzeta Udeta, ki se je leta 1896 rodil v Križah. Ta tržiški domoljub, vojak in pravnik je bil tisti, ki je 14. novembra leta 1918, po vrnitvi iz propadle vojske habsburške monarhije, zbral 14 zavednih tržiških fantov in mož ter brez boja zasedel Ljubelj, kamor so že prišli Nemci. Zabolel ga je očitek podljubeljskega kmeta dan pred tem, ki je Udetu, stoječemu v vojaški uniformi na pragu svoje hiše v Tržiču, zabrusil: »Vi tu postopate, na Ljubelju pa so že Nemci.« Ude je krenil na Ljubelj. Ni verjel obljubam, da nam bodo zmagovite države antante dale del Koroške in se zanj ni treba boriti. Kmalu se je pokazalo, kako prav je imel in kako naivno se je bilo zanašati na razumevanje velikih. Prav tako sta bila Lojze Ude in njegov prijatelj soborec Rudolf Ahačič tista, ki sta med stražo 17. novembra streljala na nemške vojake v Brodeh na avstrijski strani Ljubelja. Nemci na strele niso odgovorili in zato je bilo streljanja kmalu konec. Udetovi in Ahačičevi streli veljajo za prve strele v bojih za severno mejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / ponedeljek, 15. julij 2013 / 12:48

Pešci bodo varnejši

Križe - Občina Tržič se je ob državni cesti Golnik–Tržič v središču Križev lotila gradnje pločnika. »Pločnik so ob tej cesti zgradili že leta 2006, izpuščen pa je bil najbolj kritičen 150-...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sobota, 24. marec 2018 / 17:49

Najprej Naš razred

Tik pred začetkom letošnjega Tedna slovenske drame bo v Prešernovem gledališču še en velik dan – premierno bodo uprizorili kontroverzno dramo Naš razred slovitega poljskega dramatika Tadeusza Słobodzi...

Gorenjska / sobota, 24. marec 2018 / 18:48

Dobrodelna Korakova pomlad znova uspela

Cerklje – Društvo En korak več in Center Korak sta povabila na že osmi dobrodelni koncert Korakova pomlad, ki je bil pred dnevi v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika. Ob spremljavi skupine Big Band...

Slovenija / sobota, 24. marec 2018 / 18:47

Fran ima že trideset milijonov poizvedb

Ljubljana – Fran, vseslovenski slovarski portal, na katerem lahko brskate za besedami iz vseh glavnih jezikovnih priročnikov za slovenski jezik, izveste za etimološki izvor kakšne besede, se poučit...

Slovenija / sobota, 24. marec 2018 / 18:47

Vojska vpoklicuje pogodbeno rezervo

Kranj – Slovenska vojska vpoklicuje na opravljanje vojaške službe v miru pripadnike pogodbene rezervne sestave. Vojaško službo v miru bodo začeli opravljati v začetku maja. Aprila bodo vpoklicani n...

Izleti GG / sobota, 24. marec 2018 / 17:47

Dan za koroško pesem

Nedavni izlet naročnikov in bralcev Gorenjskega glasa na Koroško je bil drugačen. Dopoldne smo bili v cerkvi svetega Mihaela in v galeriji, popoldne pa na koncertu Koroška poje v Celovcu.