Pasijonsko vabilo Korošcem

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Škofja Loka / sobota, 11. julij 2020 / 10:39

Organizatorji Škofjeloškega pasijona so v torek skupaj z osmerico romarjev, ki so v nedeljo iz Škofje Loke peš krenili v Celovec, obiskali celovško-krškega škofa dr. Jožeta Marketza in na novinarski konferenci predstavili pasijonsko prireditev prihodnje leto.

Celovec – Miha Ješe, pooblaščenec za mednarodno sodelovanje občine Škofja Loka in predsednik strokovnega odbora Škofjeloškega pasijona, Jakob Vrhovec, vodja projekta Škofjeloški pasijon 2021 in režiser Borut Gartner so v torek dopoldne skupaj s še osmimi romarji, ki so v nedeljo iz Škofje Loke peš krenili do Celovca, najprej obiskali škofa krško-celovške škofije, koroškega Slovenca dr. Jožeta Marketza. Seznanili so ga s pripravami na pasijon leta 2021 in ga povabili, naj bo prihodnje leto znova, tokrat kot škof, skupaj s svojimi verniki med obiskovalci ene od največjih pasijonskih prireditev v Evropi.

Na konferenci za novinarje v Mohorjevi hiši v Celovcu so organizatorji pasijona povedali, da želijo dati pasijonski prireditvi vseslovenski združevalni pomen, saj je skupna slovenska kulturna dediščina. Nič ne bo narobe, če bodo med stotinami nastopajočih tudi Slovenci iz Koroške in drugih krajev v zamejstvu, v katerih živijo Slovenci, in če bo kdo od njih sprejel tudi zahtevno vlogo Kristusa, je povedal na konferenci režiser Borut Gartner. Leta 2009 je iz Koroške v pasijonu sodelovala skupina mladih iz Sel, prihodnje leto pa jih je lahko še več. Vsakemu odprem vrata in mu najdem mesto v igri, poudarja režiser Gartner, ki je tudi prepričan, da škofjeloška pasijonska procesija prihodnje leto kljub morebitnim težavam z virusom bo. Prihodnje leto bo za pasijon posebno: minilo bo 300 let od njegovega nastanka.

Škofjeloški pasijon je bil leta 2016 zaradi svoje edinstvenosti in ker ni mrtva črka v arhivu, ampak živa in igrana zgodba, vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V Adis Abebi, kjer se je to zgodilo, so prav avstrijski predstavniki omogočili, da so Slovenci dobili besedo in utemeljili svoj predlog, je v torek v Celovcu povedal Miha Ješe. Za Koroško pa je Škofjeloški pasijon še posebej zanimiv zato, ker poznajo na severni strani Karavank dva »svoja« pasijona. Prvega, o trpljenju Jezusa Kristusa, je leta 1818 napisal Andrej Šuster Drabosnjak, drugega pa so odkrili v Železni Kapli in je nastal konec 18. stoletja, posamezne njegove zgodbe pa segajo na konec 17. stoletja. Od zadnje uprizoritve Drabosnjakovega pasijona je minilo že precej let, dele Kapelskega pasijona pa je leta 2017 postavil na domači oder kapelski župnik Poldi Zunder. Na torkovi predstavitvi Škofjeloškega pasijona v Celovcu je Pavel Florjančič predlagal, da bi morda že leta 2022 s pomočjo izkušenih pasijonskih organizatorjev iz Škofje Loke v Železni Kapli uprizorili njihov Kapelski pasijon!