Mankica Kranjec je pričevalka nekega časa in hkrati dokumentaristka podob, ki počasi, a vztrajno izginjajo.

Fotografska povest o dobrih ljudeh

V Galeriji Brigita na Lancovem pri Radovljici gostuje fotografska razstava z naslovom Po stopinjah mojega deda fotografinje in novinarke Mankice Kranjec.

Mankica Kranjec je pričevalka nekega časa in hkrati dokumentaristka podob, ki počasi, a vztrajno izginjajo. Tokrat z izbranimi vizualno zanimivimi prizori prekmurskih ravnic predstavlja motive slikovitih krajev, kjer je njen ded, pisatelj Miško Kranjec, preživljal svojo mladost v močvirju. »To je moja povest o dobrih ljudeh, prijaznih vaseh, osamljenih razpotjih, prostranih njivah, skritih močvirjih in tistih poteh, kjer je nekoč hodil moj ded,« pravi avtorica razstave.

Mankica Kranjec je slovenska novinarka in fotografinja, ki jo vedno zanima odkrivanje novih idej in novih svetov. Prav to je združila s svojo neprestano željo po umetnosti in potovanjih. Na svojih poteh v daljne dežele skuša odkriti neodkrito in prikrito – tisto, kar je mnogim pogledom pogosto zastrto, svojim fotografskim projektom pa rada vdihuje tisto nekaj drugačnega in svetovljanskega.

Obožuje vonj cvetočih češenj in navdihuje jo lepota vsakdana. Zase pravi, da je večna optimistka, ki preprosto obožuje svoje delo. Nekaj podedovanih genov za umetnost in pisanje je združila v svojem edinstvenem pogledu na svet. Trenutno živi in ustvarja v Ljubljani.

»Z vizualnimi podobami in skozi svoj objektiv, zlasti pa takšne, kot so videti danes, predstavljam motive slikovitih prekmurskih ravnic, kjer je dedek preživljal svojo mladost v močvirju, kamor je rad hodil na lov in kjer je lovil ribe. V svoj objektiv sem ujela stare domačije, kjer se je rad srečeval s prijatelji, in tiste vasi, kamor se je enkrat na teden s kolesom odpeljal v pekarno po svež rženi kruh ... Mnogo teh podob danes ne obstaja več in številne so se močno spremenile. Nekateri rokavi Mure so izginili, nekatere poti je prerasel gozd in nekaterih hiš danes ni več. A ostalo je Prekmurje v vsej svoji preprosti čarni lepoti. Sem pričevalka nekega časa, ki je v svoji prvotni podobi izginil, a vendar ostaja v spominih ljudi, ki so tisti svet še poznali. In hkrati sem dokumentaristka podob, ki bodo mogoče nekoč izginile. Na fotografije sem skušala zabeležiti nekaj tistih drobnih vsakdanjosti in zgodb 'malega človeka', ki jih je ded z veliko ljubeznijo, kot to zna le izvrsten pisatelj, opisoval v svojih knjigah in predvsem – kot jih je nekoč doživljal tudi sam,« je zapisala avtorica razstave, ki skozi trideset izbranih fotografskih motivov gledalcu ponuja širši vpogled v življenje ob Muri ter tako ustvarja nezavedno povezavo med umetnostjo in svojo izkušnjo.

Gre za posebej premišljen in celostno zastavljen koncept, ki je nastajal leto dni. Fotografije so razstavljene v starih lesenih okvirjih, razstava pa je dopolnjena tudi z navedki iz Kranjčevih knjig in zapisanimi spomini Mankičinega očeta Matjaža. Izvemo, da sta večino lesenih okvirjev Mankica in njena mama Viktorija, ki ji je med drugim pomagala tudi pri postavitvi razstave, našli pri starinarjih v zaprašenih kotih sob starinarnic in starih prekmurskih hiš.

Čeprav je bil Kranjec ravninski človek, pa je morda malce manj znano, da se je pogosto rad umaknil tudi na hribovito Gorenjsko. V Javorniku pod Sv. Joštom sta med drugim nastali literarni deli Macesni nad dolino in Mesec je doma na Bladovici. Za slednjo je prejel tudi Prešernovo nagrado.

Galerija Brigita je prvi razstavni prostor na Gorenjskem, kjer se je razstava letos ustavila. Zaradi svoje umetniške tradicije, zlasti pa zaradi izjemne domačnosti prostora v tej zanimivi gorenjski vili, razstava enkratno sovpada z začetkom kulturno-poletnega dogajanja v Radovljici in njeni okolici.

Razstava je svojo pot začela 8. junija lani v Prekmurju, v Galeriji Brigita pa bo na ogled do 18. julija 2020, potem bo svojo pot nadaljevala po Sloveniji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 19. julij 2009 / 07:00

Raje ima košarkarsko žogo kot knjigo

Med tremi maturanti gorenjskih srednjih šol, ki jim je pri splošni maturi uspelo zbrati vseh 34 točk, je bil tudi Blaž Zupanc s kranjske gimnazije.

Objavljeno na isti dan


Šport / sobota, 24. januar 2015 / 13:46

Na Japonskem slovenska himna

Danes je v Saporu po zaslugi odličnega smučarja skakalca Petra Prevca iz Dolenje vasi v Selški dolini najvišje na drogu plapolala slovenska zastava.

GG Plus / sobota, 24. januar 2015 / 12:01

Privatizacija in njeni triki

Marcel Štefančič jr. je septembra lani v intervjuju v dnevniku Delo med drugim dejal, da je neoliberalizem – tako kot film – poln trikov. Ker je Štefančič eden naših največjih poznavalcev...

Zanimivosti / sobota, 24. januar 2015 / 12:00

Kako preživeti v gozdu

Jeseniški skavti so prikazali nekaj veščin, s pomočjo katerih bi lahko preživeli v gozdu: kako se zaneti ogenj, pripravi zasilno bivališče, orientira v naravi, najde pot iz gozda in v naravi najde hra...

Razvedrilo / sobota, 24. januar 2015 / 11:58

Mnogim je luč v temi

Slovenka leta 2014 je postala Sonja Pungertnik, ki pomaga slepim in se bori za njihove pravice. Med nominirankami je bila tudi Jeseničanka Ivanka Berčan, ki se posveča delu z mladimi v stiski.

GG Plus / sobota, 24. januar 2015 / 11:56

Homeopatija ni »kar nekaj«

»Homeopatsko zdravljenje ni škodljivo, če zdravi zdravnik, ki ima dodatna znanja iz homeopatije. Prav zato homeopat ne more biti nekdo z opravljenim 'vikend tečajem',« opozarja zdravnica homeopatinja...