Družinsko drevo

Vsi prihajamo iz neke družine. Dobre, malo manj dobre, slabe ali celo iz zelo slabe, kjer je bilo veliko trpljenja. Človek je vedno težil k povečanju sreče in k zmanjšanju trpljenja. Današnje materialno življenje se je v zadnjih petdesetih letih tako zelo močno izboljšalo, da naši stari starši ne bi mogli verjeti očem. Praktično imamo vse za lagodno življenje. Kljub temu pa vemo, da ima vsak izmed nas svoj križ. Pogosto ne vemo, kaj z njim početi. Najslabše je, če ne naredimo nič ali da se pretvarjamo, da je vse v redu. Kje so vzroki, da današnji človek ne uživa sreče v večji meri? Verjetno jih je več. Tako si tudi lažje ustvarimo sliko in razlago lastnega življenja.

Današnja znanost (psihologija, nevrologija, genetika) nedvoumno dokazuje, kako prefinjeno in zagotovo se iz družine v družino medgeneracijsko prenašajo družinska vzdušja, bolezni, nagnjenost k načinu reševanja življenjskih problemov, strahote genocidov naših staršev, vojne izkušnje naših staršev in starih staršev … Hkrati vemo tudi, da podzavestno odigravamo prikrite in neizgovorjene zgodbe svojih prednikov. Zato je tako zelo pomembno, iz kakšnih družin izhajamo. To je naš »material«, kjer smo odraščali, in to je »material«, ki so ga tudi naši starši v veliki večini dobili. Za nas je pomembno, da vemo več o sebi, več o svojem rodu.

Kaj naj bi nas utegnilo zanimati? Predvsem tisto, kar je zamolčano, kar je skrivnost, kajti molk je najbolj zanesljiv način prenosa notranjega trpljenja iz generacije v generacijo. Ali so bile v naši rodbini prezgodnje smrti, ali je bil pri naših prednikih v družini kdo zanemarjen, izoliran, pozabljen? Kdo je to bil? Ali je kdo naredil samomor? Ali je imel kdo od staršev ali starih staršev pred poroko drugo ljubezen, ki mu je bila preprečena? Ali smo imeli v svojem rodu mrtvorojene otroke, splave? Kako so naši starši, stari starši preživeli drugo svetovno vojno? Kje so bili, kaj so delali? Kdo je bil po krivem obsojen? Ali je kdo koga močno prizadel? Ali so nas v vasi zaradi česarkoli obsojali? Koga v družini so izločili? Zakaj? Kdo se je postavil na njegovo stran? Kakšen odnos smo imeli do institucij, tujcev, države, sosedov in kakšnega oni do nas? Kdo izven družine je imel pomemben vpliv na našo družino? Zakaj? Kdo je bil alkoholik? Za temi dogodki so vedno (čustvena) doživljanja prednikov, ki s časom ne izginejo. Prenesejo se na nas. Imajo svoje življenje v nas. Kot bi nekaj v nas živelo. Kar nimamo ozaveščeno, se nam dogaja kot usoda – in mi še vedno mislimo, da na to nimamo vpliva. Čeprav se pogosto zdi, da smo pod vplivom nedokončanih zgodb svojih prednikov, to ni res. Kot da bi imeli dve izbiri – ali nadaljevati zgodbo našega rodu ali zaključiti, predrugačiti, spremeniti, kar je bremenilo prejšnje rodove. Nekako je čutiti, da z leti še bolj vidimo te povezave.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Pomlad pred vrati

Prihaja marec, prvi pomladni mesec, ki s sabo prinese tudi prve cvetove. Telohe, zvončke, krokuse, trobentice, skratka prvo cvetje oznanja, da je zima odšla. Ljudje si v tem času že malo...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 12. julij 2008 / 07:00

Tudi letos hrastov sprevodni prelec

Majhne dlakaste gosenice so se pojavile v nižinskih hrastovih gozdovih v okolici Kranja. Nevarne za ljudi, večje škode na drevju ne bo.

Gospodarstvo / sobota, 12. julij 2008 / 07:00

Do konca meseca bo vse jasno

Luca Mocenni, direktor Aquasave (del skupine Gruppo Bonazzi) upa, da podjetje ne bo doživelo črnega scenarija.

GG Plus / sobota, 12. julij 2008 / 07:00

Brdo brž za Brusljem

Predsedovanje Slovenije Svetu EU je za nami. Če nanj pogledamo z gorenjskega vidika, je največ vredno to, da se je zgodilo na Gorenjskem. Na Brdu je bilo od novega leta do konca junija drugo središče...

Kronika / sobota, 12. julij 2008 / 07:00

Sodniki vlagajo tožbe

Sodniki so izračunali, da so bili v petih letih zaradi nezakonito izplačanih plač prikrajšani skupaj za sto milijonov evrov. Na delovno sodišče so prve odškodninske tožbe že vložili.

Kronika / sobota, 12. julij 2008 / 07:00

Sosed najboljši čuvaj

Preden se odpravite na dopust, poskrbite, da ima vaš dom vsaj namišljenega stanovalca.