Virus zaprl tudi knjižnice

Mednarodna mreža knjižnic Naple Sister Libraries je v času epidemije covid-19 ugotavljala, kako so se javne knjižnice odzivale na te razmere. V svojem poročilu omenja tudi primer dobre prakse iz Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka.

Mreža knjižnic Naple Sister Libraries je zbirala podatke, kako so se v javnih knjižnicah dvajsetih držav, vključenih v to mrežo, odzivali na krizo. Zaradi širjenja virusa so se marca knjižnice zaprle, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. Kako so knjižnice v času zaprtja zagotavljale svoj servis, ali so vseeno omogočale izposojo, kako je bilo pri tem poskrbljeno za ukrepe zaščite zdravja, kako so knjižnice podpirale nacionalne pobude za ohranitev zdravja prebivalcev in podobno. Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, ki sodeluje s sorodno knjižnico v Litvi, je bila v tem poročilu omenjena kot primer dobre prakse pri izposoji knjižnega gradiva, ki ga je uporabnikom pošiljala po klasični pošti.

Kot navaja direktor knjižnice Matjaž Eržen, ne gre za neko novost, saj je o tem že pred leti pisal v strokovnem tisku. »V prvem tednu zaprtja knjižnice smo razmišljali, kako brezkontaktno izposojati knjižno gradivo. Pisal sem na nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), da bi knjižno gradivo pošiljali po pošti, in tako smo od 1. aprila naprej tudi ravnali. Šlo je predvsem za študijsko gradivo, ki so ga bralci naročili pri nas. Ljudje so nas v tistem času večkrat klicali, ali je mogoč način izposoje, da bi jim knjige puščali pred knjižnico, vendar se za to na začetku nismo odločili. Pošiljanje po pošti je potekalo samo v matični enoti knjižnice v Škofji Loki, ne pa tudi v podružnicah. Do konca aprila smo tako ljudem po pošti do konca aprila poslali 145 paketov,« je pojasnil Matjaž Eržen.

V času zaprtja knjižnice so lahko bralci izposojeno knjižno gradivo tudi vračali skozi loputo pred vrati knjižnice. Navodila, kako naj v knjižnici ravnajo s temi knjigami, so se nenehno spreminjala, prav tako tudi vsa druga navodila, kar je za osebje predstavljalo naporno situacijo. Od 18 zaposlenih v knjižnici jih je četrtina delala, ekipe so se menjale. Veliko knjižničnega dela je ob zaprtju odpadlo, zaposleni pa so bili s pošiljanjem po pošti, z dežuranjem ob pultu, ukvarjali so se tudi z urejanjem zbirk (tokrat so se temeljiteje posvetili domoznanski), preuredili so oddelek slovenskega leposlovja in se ukvarjali s postavitvijo spletne strani.

Proti koncu aprila so začeli enkrat tedensko v krajevnih knjižnicah zunaj sprejemati bralce in jim izposojati knjige, na začetku maja pa so slednjič knjižnice odprli po rednem urniku, vendar bralci še vedno lahko pridejo samo do pulta, med policami se lahko gibljejo samo knjižničarji, eni in drugi so zaščiteni z maskami, tudi sicer še naprej veljajo zaščitni ukrepi. V tem času pa po besedah Matjaža Eržena ni bilo posebnega navala na knjižnico. V primerjavi z majem lani je izposoja padla za polovico, beležijo tudi upad lastnega prihodka, ki je manjši za 35 odstotkov, še doda Eržen.

V času zaprtja knjižnic so bralce spodbujali tudi k izposoji elektronskih knjig prek sistema Biblos in jih naučili, kako se prijavijo nanj. Tovrstna izposoja je močno narasla. Če je bilo pred krizo izposojenih od 120 do 140 elektronskih knjig na dan, je v času zaprtja knjižnice to poskočilo na 360.