Sodišče oprostilo župana Hrovata

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 16:06

Kranjsko sodišče je odločilo, da kranjskogorski župan Janez Hrovat aprila 2017 ni preprečil uradnega dejanja naravovarstvenemu nadzorniku TNP Radu Legatu, čeprav ga je porinil s poti.

Kranj – Sodni senat kranjskega okrožnega sodišča je v petek kranjskogorskega župana Janeza Hrovata oprostil krivde za preprečitev uradnega dejanja uradni osebi. To ga je obtoževalo kranjsko tožilstvo, ker naj bi 12. aprila 2017 pri nedovoljenem čiščenju lovske poti v dolino Male Pišnice z bokom odrinil naravovarstvenega nadzornika Triglavskega narodnega parka Rada Legata, da je ta padel po pobočju ter si poškodoval desno zapes­tje in desno ramo. Po besedah sodnice Marjete Dvornik senat sicer verjame tožilstvu, da je župan nadzornika spodnesel s poti, a obenem tudi ugotavlja, da Legat tedaj ni izvajal uradnega dejanja, zato Hrovatu očitano kaznivo dejanje ni bilo dokazano oziroma niso bili podani vsi njegovi zakonski znaki. Sodba ni pravnomočna, okrajna državna tožilka Lea Martinjak pa je že napovedala pritožbo.

Sodnica Dvornikova je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da tožilstvo zatrjuje, da je do dejanja prišlo, ko je Legat hotel približno tridesetim udeležencem akcije preprečiti nedovoljen poseg v ureditev poti in je policiste po telefonu že zaprosil za pomoč, kar je župana tako razhudilo, da ga je spodnesel s poti. Ker pa Legat tedaj ni več izvajal nobenega uradnega dejanja, saj so zakonska pooblastila nadzornikov samo identificiranje in izrek globe, ne pa tudi prepoved dejanja, za kar je pooblaščena inšpekcija, Hrovatu ni mogoče očitati preprečitve uradnega dejanja, je razložila Dvornikova. Sodišče lahko sicer samo izbere drugačno pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, v konkretnem primeru bi lahko šlo za maščevanje uradni osebi, napad ali grožnjo, vendar bi v tem primeru opis kaznivega dejanja vseboval drugačne elemente, glede katerih pa se obtoženi na sojenju ni imel priložnosti izreči, zato se senat za prekvalifikacijo ni odločil, je še dodala.

Podobno je v končni besedi navedel tudi Hrovatov zagovornik Luka Podjed, namreč da je do zdrsa nadzornika prišlo v trenutku, ko ta ni izvajal uradnih pooblastil. Poleg tega se obdolženi oškodovanca sploh ni dotaknil, ampak ga je le obšel z zgornje strani, kar je na sojenju potrdilo osem prič, je poudaril odvetnik, ki je zato predlagal oprostilno sodbo.

Tožilka Martinjakova je na drugi strani kljub navedbam sodnice v obrazložitvi oprostilne sodbe prepričana, da je obdolženi storil preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, in napovedala, da bo pri tem vztrajala tudi v pritožbi na sodbo prvostopenjskega sodišča. »Samo naključju gre pripisati, da oškodovanec ni utrpel hujših poškodb ali celo smrti,« je poudarila v končni besedi in senatu predlagala, naj Hrovatu izreče pogojno kazen deset mescev zapora s preizkusno dobo treh let. Kot oteževalno okoliščino je štela predvsem dejstvo, da naj bi dejanje storil kot župan, torej nosilec javne funkcije, ki bi moral biti zgled drugim.

Hrovat je tako kot že v zagovoru tudi v zaključni besedi in kasnejši izjavi za medije zatrdil, da se Legata ni dotaknil niti ga ni imel namena poriniti s poti. Poudaril je, da je že več kot trideset let planinec in gorski reševalec, zato je zanj gorski svet svetinja. Oškodovanec je po njegovih besedah padel po pobočju, ko je bil sam od njega oddaljen že nekaj metrov. Župan je prepričan, da je šlo v tej zadevi za konstrukt proti njemu, zaradi teh obtožb, sprva celo za poskus uboja, pa je kljub oprostitvi zaznamovan za vedno.