Veleposlanica ZDA v Sloveniji Lynda C. Blanchard si je v ponedeljek, na svetovni dan muzejev in tik pred svetovnim dnevom čebel, v spremstvu radovljiškega župana Cirila Globočnika ogledala Čebelarski muzej. / Foto: Gorazd Kavčič

Veleposlanica obiskala muzej

Lynda C. Blanchard, od jeseni veleposlanica ZDA v Sloveniji, je v ponedeljek obiskala Čebelarski muzej v Radovljici ter na ta način pozdravila mednarodni dan muzejev, ki smo ga praznovali v ponedeljek, ter svetovni dan čebel, ki ga bomo, tokrat tretje leto zapored, zaznamovali jutri.

»Med jem vsako jutro za zajtrk. Dam ga v kavo, tudi v jogurt ... Mislim, da sem že prava Slovenka,« je zbrane v Čebelarskem muzeju v ponedeljek, na mednarodni dan muzejev in dva dni pred svetovnim dnevom čebel, nagovorila Lynda C. Blanchard, ameriška veleposlanica v Sloveniji.

Radovljica – »Med jem vsako jutro za zajtrk. Dam ga v kavo, tudi v jogurt ... Mislim, da sem že prava Slovenka,« je zbrane v Čebelarskem muzeju v ponedeljek, na mednarodni dan muzejev in dva dni pred svetovnim dnevom čebel, nagovorila Lynda C. Blanchard, ameriška veleposlanica v Sloveniji. Skupaj z županom Radovljice Cirilom Globočnikom si je ogledala zbirko čebelarskega muzeja in se na kratko sprehodila po starem mestnem jedru.

Kot je povedala Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, v okviru katerih deluje tudi Čebelarski muzej, ob svetovnem dnevu čebel – letos ga praznujemo tretje leto zapored – vedno gostijo visoke protokolarne goste.

»Obiski, kakršen je današnji, so za nas seveda velika čast, pomenijo pa tudi odlično promocijo za naš muzej kot tudi ozaveščanje o pomenu čebel in kulturne dediščine slovenskega čebelarstva,« je pri tem poudarila direktorica Petra Bole.

Povedala je, da bodo letošnji svetovni dan čebel glede na trenutno situacijo sicer zaznamovali drugače kot običajno. Tako so na vrtu Šivčeve hiše že v ponedeljek odprli razstavo poslikanih panjskih končnic v stripu, ki bo na ogled vse do konca poletja. Prav obsežna zbirka panjskih končnic, poslikanih prednjih stranic panjev kranjičev, je, tako poudarjajo v muzeju, največje bogastvo muzeja. Panjske končnice so namreč značilne samo za Slovenijo in so resnična posebnost slovenske ljudske kulture. Zbirka zajema primerke od najstarejše znane panjske končnice iz 18. stoletja do zatona te ljudske umetnosti na začetku 20. stoletja. Motivika panjskih končnic je različna, od nabožne vsebine s podobami svetnikov in njihovih zgodb do posvetnih prizorov iz zgodovine in vsakdanjega življenja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 3. februar 2009 / 07:00

Postopki dolgi kot kolone

Kaže, da kranjske vzhodne in severne obvoznice še lep čas ne bo. Aktualen državni projekt je prenova Kidričeve ceste. Dvopasovnica ob treh nakupovalnih centrih se duši v prometu.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / / 18:37

Sistem potrebuje mlade, motivirane sile

Več kot 22 tisoč otrok in mladostnikov je trenutno brez izbranega zdravnika, 44 šol nima imenovanega zdravnika šole, luknje pa krpajo upokojeni sodelavci, nekateri celo starejši od 80 let.

Izleti GG / / 18:33

Zanimivo Zasavje

Na izletu smo na zanimiv način spoznali, kaj je zaznamovalo te doline in značaj Zasavcev ter kakšne zgodbe so spletali rudarji.

Rekreacija / / 18:21

Spominska turna smuka

Turnosmučarski dogodek na Zgornjih in Spodnjih Ravneh nad Češko kočo je kljub slabim obetom navdušil.

Gospodarstvo / / 18:21

Ne prinašajte rastlin iz tretjih držav

Kranj – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva vse, ki bodo za prvomajske praznike odpotovali v države zunaj Evropske unije, da naj od tam ne prinašajo v Slovenijo rastlin (...

Rekreacija / / 12:16

Spomin na indijanskega poglavarja

Tulove grede (1120 m n. m.) – Skalni masiv južnega Velebita, ki s svojimi zanimivimi stolpi buri domišljijo. Kulisa, kjer so se snemali legendarni filmi o Vinetouju po knjižni predlogi Karla Maya.