Težave slovenske Posojilnice

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 17. maj 2020 / 15:48

Kar nekaj let je že minilo, ko je tudi javnost zvedela za hude težave in milijonske izgube edine slovenske zadružne organizacije in Posojilnice, ki ima nad stoletno zgodovino. Krovna družba Raiffeisen, katere članica je Posojilnica Bank, je zamenjala vodstvo in postavila svojega, vložila v sanacijo nad 70 milijonov evrov in zmanjšala stroške poslovanja tudi z ukinjanjem zadružnih trgovin in posojilničnih poslovalnic ter zmanjševanjem števila zaposlenih. Poslovanje se je zboljšalo in je bilanca za leto 2019 ena najboljših v zadnjih letih. Sanacija Posojilnice Banke s tem še ni končana. Nadaljevala se bo, tudi z dodatnim ukinjanjem poslovalnic in zmanjševanjem števila zaposlenih, ena od možnosti pa je tudi prodaja. Ker so bila mnenja različna, je nadzorni odbor banke, ki se po novem imenuje Posojilnica Bank eGen, začasno razrešil častni upravni odbor in za predsednika nadzornega odbora imenoval Gebharda Kawalireka, za direktorja pa Martina Ressmanna in Michaela Juelyja. Kawalirek je pojasnil, da je bilo nezaupanje med častnim upravnim odborom in nadzornim odborom tako veliko, da dogovora o prihodnosti denarne ustanove ni bilo mogoče doseči. Delovanje upravnega odbora, ki ni soglašal z reorganizacijo Posojilnice v delniško družbo, naj bi škodovalo interesom banke. Za prihodnji teden je sklican zbor članstva, na katerem bodo volili tudi nov upravni odbor. Iz banke sporočajo, naj stranke ne bodo v skrbeh zaradi svojega denarja in da o likvidaciji ni govora. Ker je Posojilnica Bank kljub trenutnim težavam perspektivna in ima zaradi dvojezičnosti velike prednosti, se pojavljajo tudi interesenti za njen nakup.

Slovenci na Koroškem zaskrbljeni spremljajo dogajanje okrog »svoje banke« in se bojijo, da se bliža konec slovenskega bančništva na Koroškem. Posojilnica je namreč sponzor številnim slovenskim organizacijam in društvom na Koroškem. Samopomoč in obramba pred nemškim kapitalom sta bila glavna razloga za začetek slovenskega zadružništva oziroma bančništva na Koroškem v drugi polovici 19. stoletja. Odvetnik Rudi Vouk, predsednik Društva za varovanje interesov slovenskega zadružništva, svari pred igro večinskih lastnikov banke, ki o svojih odločitvah ne obvešča pristojnih, potrditev svojih sklepov pa želi dobiti pisno, v senci ukrepov zaradi koronavirusa.