Vsak četrti se boji za svoje delovno mesto

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / petek, 1. maj 2020 / 08:56

Vse več ljudi je zaskrbljenih za lastno delovno mesto, raste tudi delež tistih, ki poročajo o izgubi zaposlitve, kaže zadnja javnomnenjska raziskava družbe Valicon.

Ljubljana – V družbi Valicon že vse od začetka epidemije covida-19 opravljajo javnomnenjske raziskave, s katerimi spremljajo odziv prebivalstva na epidemijo in sprejete ukrepe. V raziskavi, opravljeni konec marca, je skrb za delovno mesto izražalo 15 odstotkov zaposlenih, ob zadnjem merjenju med 26. in 28. aprilom pa je delež narasel na 23 odstotkov, kar pomeni, da za delovno mesto skrbi že skoraj vsakega četrtega zaposlenega.

V zadnji raziskavi poročajo tudi o naraščanju deleža tistih, ki so zaradi izbruha koronavirusa izgubili delovno mesto. Medtem ko je bilo ob začetku meritev takšnih en odstotek, je tokrat o izgubi zaposlitve poročalo pet odstotkov anketirancev. Na čakanju je še vedno vsak četrti redno zaposlen (25 odstotkov), kar je nekoliko manj kot med 9. in 11. aprilom, ko je bilo takšnih kar 32 odstotkov, torej skoraj vsak tretji zaposleni. Zmanjšal se je delež tistih, ki so trenutno delovno neaktivni zaradi koriščenja rednega ali izrednega dopusta ali bolniškega staleža. Teh je pet odstotkov, ob začetku meritev pa je bilo takšnih 15 odstotkov. Delovno aktivnih je 66 odstotkov zaposlenih, kar je nekoliko več kot ob zadnjem merjenju, ko je bilo takšnih 62 odstotkov.

V zadnji javnomnenjski raziskavi so pri Valiconu prvič predstavili tudi doživljanje gospodarskih posledic prebivalstva. Populacijo so razvrstili v pet segmentov, in sicer: prikrajšani (finančno stanje je slabo, obseg potrošnje znižan), pozorni (pričakujejo poslabšanje finančnega stanja, so ali pričakujejo znižanje obsega potrošnje), previdni (ne pričakujejo poslabšanja finančnega stanja, so ali pričakujejo znižanje obsega potrošnje), ravnodušni (pričakujejo poslabšanje finančnega stanja, niso in ne nameravajo znižati potrošnje), preskrbljeni (finančno stanje in obseg potrošnje sta nespremenjena).

Za recesijo je značilen visok oziroma prevladujoč delež segmenta prikrajšanih, torej tistih, ki poročajo o slabem finančnem stanju in omejevanju lastne potrošnje, za čas gospodarske rasti pa je značilen prevladujoč delež segmenta preskrbljenih. Konec marca je prevladoval segment pozornih in previdnih, konec aprila pa se izrisuje vzorec s sorazmerno enako velikima deležema preskrbljenih (19 odstotkov) in prikrajšanih (20 odstotkov), ugotavljajo pri Valiconu, kjer dodajajo, da prihajajoče gospodarske posledice epidemije torej ne bodo enake krizi 2009–2014, spopadanje z gospodarskimi posledicami pa bo tudi za prebivalce nekaj novega.