Nova stvarnost

V tednih, odkar po vsem svetu pustoši koronavirus, se je naše življenje korenito spremenilo. Ustavljen je bil javni potniški promet, gibanje na javnih površinah je omejeno, življenje lahko poteka zgolj znotraj domače občine. Veliko trgovin je zaprtih, odpovedani so bili dogodki, kulturne institucije so se zaprle, prav tako športne dvorane in igrišča. Vrata so zaprli vrtci in šole, šolanje poteka na daljavo. Spremenilo se je tudi naše delo. Sodobna tehnologija nam omogoča, da lahko mnogi delamo od doma, kar je doslej počela manj kot petina ljudi. Zdaj je takšne prakse občutno več in tudi v prihodnje kaže, da bo pri njej vztrajalo več delodajalcev in zaposlenih, saj prednosti prinaša obojim. Delo je lahko enako učinkovito kot sicer, delavec od doma ni prikrajšan pri plači, pri takem delu odpadejo številni »motilci«, ki spremljajo naš običajen delovni dan, od skrbnejše jutranje nege do prevoza na delo. Res pa nas tako individualno delo oropa socialnih stikov, kot smo jih bili vajeni na klasičnem delovnem mestu, in omaje kolektivni duh.

Mnogi zaposleni so ta čas na čakanju, bodisi zato, ker njihova panoga dela okrnjeno ali pa je povsem zastala, bodisi ker morajo poskrbeti za otroke, ki so prav tako ostali doma, ob tem pa so pristali tudi na nižje plačilo. Nekateri so delo v tem času tudi izgubili ali pa delajo za nižjo plačo. Vladni interventni ukrepi so sicer poskrbeli, da bodo izplačana nadomestila, a ne vsem in nekatere najbolj ranljive skupine so še naprej izvzete, kar velja zlasti za tiste v prekarnih oblikah dela. Medtem pa zaposleni v zdravstvu, socialnih ustanovah, živilski industriji, trgovinah, komunalni in poštni delavci, policisti in še mnogi drugi delajo na polno in v tem času se še posebej stopnjujejo težave, na katere so opozarjali že pred krizo, zlasti na kadrovsko podhranjenost in nizke plače. Prav tako niso obstala številna proizvodna podjetja, v nekaterih so se zaposleni borili, da bi jim bili zagotovljeni zadostna varnost in zaščita, da ne bi ogrožali svojega in zdravja drugih, in to dosegli šele po intervenciji sindikatov ali inšpekcij.

Vlada je doslej sprejela že dva paketa ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu. Po več tednih se razmere umirjajo, omejitveni ukrepi se sproščajo, postopoma se nekateri vračajo na delo, spet druge pa skrbi, ali bo njihova začasna odsotnost postala trajna. Poleg osebnih stisk pa vsi skupaj razmišljamo, kako bo družba v prihodnje poravnala račun za vse stroške, nastale v koronakrizi, in kakšna bo naša prihodnja stvarnost: se obeta nova recesija in z njo socialna kriza?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 11. junij 2013 / 07:00

Pristava je očitno res zakleta

Dom Pristava v Javorniškem Rovtu zapušča tudi zadnji v nizu najemnikov, Zveza društev prijateljev mladine Jesenice. Vzrok: previsoki stroški in preslab obisk.

Objavljeno na isti dan


Kultura / nedelja, 20. marec 2011 / 07:00

Ob jubileju Zlate Ognjanovič

V soboto, 19. marca, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Kropi peti koncert iz cikla Mojstri pevci. V ustanovi PKD Slovenia bodo koncert posvetili življenjskem jubileju operne pevke Zlate Ognjanovič...

GG Plus / nedelja, 20. marec 2011 / 07:00

Vaš razgled

Humor / nedelja, 20. marec 2011 / 07:00

Ta je dobra

Plačuje položnice Mujo in Haso vlomita v hišo in odpreta trezor. Tedaj se pripelje lastnik, zato hitro pograbita vsak eno kuverto in pobegneta vsak na svojo stran. Po...

Gospodarstvo / nedelja, 20. marec 2011 / 07:00

Mešetar

Tržne cene govejega mesa Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja tudi tržno poročilo za govejo meso. Poglejmo, kakšne so bile cene v tednu med 28. fe...

Nasveti / nedelja, 20. marec 2011 / 07:00

Violina s strastjo in čokolado

Na Madžarskem dobiš različne podatke o tem, katere sladice prodajo več: ali torte doboš, ki jo je 1884 ustvaril slaščičar Jozsef C. Dobos, ali čokoladne kremne rezine rigo jansci, ki so bile naro...